Jedro

Za spremembo tožbe po vročitvi prvotne tožbe v odgovor je potrebna privolitev tožene stranke, tožena stranka pa je spremembi tožbe izrecno nasprotovala niti se ni spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Da bi prišlo do spremembe tožbe v postopku, bi torej moralo sodišče prve stopnje spremembo tožbe s sklepom dovoliti, česar pa v predmetni zadevi ni storilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek zaradi umika tožbe ustavilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške sodnega postopka, tožniku pa je dolžna povrniti njegove stroške v višini 199,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe določb materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in tožniku odmeri ustrezno nižje stroške postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo načela uspeha stranke v postopku. Meni, da bi moralo stroške postopka odmeriti glede na delno izpolnitev tožbenega zahtevka in spremembo tožbe ob upoštevanju načela uspeha strank v predmetnem individualnem delovnem sporu. Pove, da je ob upoštevanju delne izpolnitve tožbenega zahtevka v višini 367,03 EUR in vtoževanega zneska v višini 1.590,48 EUR uspeh tožnika v postopku 23 %, uspeh tožene stranke pa 76 %. Predlaga, da se stroški tožniku odmerijo ob upoštevanju načela uspeha strank v postopku. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik na pritožbo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločilo o stroških postopka, ki se je zaključil z ustavitvijo zaradi umika tožbe. Za odločitev o stroških postopka je odločilen uspeh tožnika v postopku, ta pa je odvisen od vprašanja, ali je bila v predmetni zadevi tožba spremenjena (tožbeni zahtevek povišan) ali ne. Tožnik je 3. 2. 2017 vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo 367,03 EUR s pripadki. Z vlogo z dne 4. 12. 2017 je predlagal spremembo tožbe tako, da se tožbeni zahtevek zviša na 1.590,48 EUR s pripadki. Tožena stranka je z vlogo z dne 22. 12. 2017 s sklicevanjem na 185. člen ZPP nasprotovala spremembi tožbe in razširitvi tožbenega zahtevka in predlagala, da sodišče prve stopnje predlog zavrne. Sodišče prve stopnje ni odločilo o spremembi tožbe, tožeča stranka pa je 13. 11. 2018 v celoti umaknila tožbo.

7. V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

8. Iz izpodbijanega sklepa kljub (napačni) navedbi vrednosti spornega predmeta 1.590,48 EUR izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo le o ustavitvi postopka zaradi umika (nespremenjene) tožbe. Ob tem je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, prav tako pa je pravilno odločilo, da je bila tožba potrebna in posledično štelo, da je tožnik uspel s svojim tožbenim zahtevkom v celoti. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je izpolnila tožnikov zahtevek za plačilo 367,03 EUR, toliko pa je tožnik s tožbo tudi zahteval. Pritožbena navedba, da je tožnikov uspeh 23‑odstotni, je neutemeljena, saj v predmetni zadevi ni prišlo do spremembe tožbe. Za spremembo tožbe po vročitvi prvotne tožbe v odgovor je potrebna privolitev tožene stranke, tožena stranka pa je spremembi tožbe izrecno nasprotovala niti se ni spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Da bi prišlo do spremembe tožbe v postopku, bi torej moralo sodišče prve stopnje spremembo tožbe s sklepom dovoliti, česar pa v predmetni zadevi ni storilo. Zgolj navedba napačne vrednosti spornega predmeta v izpodbijanem sklepu ne pomeni, da je sodišče dovolilo spremembo tožbe, še posebej, ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločalo o povišanem tožbenem zahtevku.

9. Tožena stranka v zvezi z višino odmerjenih stroškov tožnika ne podaja nobenih konkretnih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pri čemer je odmerjena višina stroškov skladna z Odvetniško tarifo (OT).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

12. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča, zato ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).