Jedro

V vseh fazah zemljiškoknjižnega postopka lahko pride do napak (pomot). Če je takšen vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga zakon predpisuje za odpravo pomotnih vpisov. Treba je izpeljati formalni postopek, katerega namen je, da se v zemljiški knjigi že opravljen vpis, ki je pomoten, uskladi z dovoljenim vpisom. Po ugotovitvi, da je pri izvršitvi vpisa nastala pomota, zaradi katere vpis ni v skladu z dovoljenim vpisom, je treba v zemljiški knjigi urediti zaznamek o pomoti. V njem zemljiškoknjižni referent ugotovi, pri izvršitvi kakšnega sklepa o dovolitvi vpisa je prišlo do pomote, pri kateri nepremičnini in v čem je pomota.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep zemljiškoknjižne sodnice sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. ..., z dne 18. 3. 2003, s katerim je bil pri vl. št. ..., k.o. G., last L. d. Š. p. C. do celote, dovoljen bremen prosti odpis parcelne št. ... gozd v izmeri 59664 m2 in parc. št. ... pašnik v izmeri 2867 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 33 m2, otvoritev nove vl. št. s prenosom dosedanjega lastninskega vpisa za L. d. Š. p. C. do celote in s prenosom v C listu vknjižene služnostne pravice uporabe v korist P. K. š. Š., na podlagi odločbe O. C. z dne 16. 6. 1954 pod Dn. št. .... Pri parc. št. ... gozd v izmeri 1596 m2, parc. št. ... gozd v izmeri 6043 m2, parc. št. ... ribnik v izmeri 4342 m2 in parc. št. ... ribnik v izmeri 1307 m2 pa popravo vpisa in vrnitev prejšnjemu lastniku O. Š. p. C., na katero se vknjiži lastninska pravica do celote.

Proti takšnemu sklepu je pritožbo vložila R. S. po D. p. zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Navedla je, da je vknjižba lastninske pravice L. d. pri celotnem vložku na podlagi čl. 3 Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDP) nezakonita. ZLNDP se uporabi le za lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih (čl. 1/ I), lastninjenje vodnih zemljišč pa se opravi po posebnih predpisih (čl. 1/II). Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč pa lovskim družinam ni omogočil lastninjenja nepremičnin. Veljaven pravni temelj za vpis je tako Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ), na podlagi katerega so na dan njegove uveljavitve (11. 3. 1993) vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, s katerimi je upravljala lovska družina postala last Republike Slovenije in so se prenesla v upravljanje S. k. z. in g. R. S.. Preostalo premoženje pa bi se lastninilo po posebnem zakonu, če bodo izpolnjeni pogoji. Izpodbija tudi vpis lastninske pravice na O. Š. in meni, da zanj prav tako ni podlage, saj občina ni bila prejšnja lastnica nepremičnin, ampak so kmetijska zemljišča in gozdovi dne 11. 3. 1993 ravno tako prišla v last R. S. in upravljanje S.. Sodišče prve stopnje je tudi bistveno kršilo določbe postopka Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) in sicer čl. 21, ki določa, da se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljavni pravni temelj, čl. 68, ki opredeljuje pogoje za začetek postopka, če se ta začne po uradni dolžnosti ter čl. 86, na podlagi katerega sodišče dovoli vpis, če je predlog vložen po upravičeni osebi, če so predlogu priložene vse listine, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine in še iz vpisom v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zgolj na podlagi čl. 99 ZZK odpravilo pomotni vpis, ampak je poseglo v lastništvo R. S. ter dovolilo nične vpise. Lastništvo je na R. S. prešlo po zakonski določbi, zato je sklicevanje sodišča na pogodbo o prenosu brezpredmetno.

Pritožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje presojala pravilnost sklepa zemljiškoknjižne referentke ob pomotnem vpisu na podlagi čl. 99 ZZK (Ur. list RS, št. 33/95). Čl. 99/I ZZK, ki se v skladu s čl. 246 Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003- v nadaljevanju ZZK - 1) uporablja v konkretnem primeru, določa, da opravi sodišče zaznamek o pomoti, če je pri izvršitvi vpisa nastala pomota tako, da se izvršeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Zemljiška knjiga naj bi bila brez napak, kar pomeni, da bi moralo biti besedilo vpisa (vknjižbe, predznambe, zaznambe) v zemljiški knjigi skladno z izrekom sklepa o vpisu, ki mora vsebovati označbo nepremičnine, na katero se vpis nanaša, označbo listine, na podlagi katere je bil dovoljen vpis, pravico, ki se vpisuje in njenega imetnika oz. dejstvo, ki se vpisuje. V vseh fazah zemljiškoknjižnega postopka pa lahko pride do napak (pomot). Če je takšen vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je potrebno za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga zakon predpisuje za odpravo pomotnih vpisov. Treba je izpeljati formalni postopek, katerega namen je, da se v zemljiški knjigi že opravljen vpis, ki je pomoten, uskladi z dovoljenim vpisom. Po ugotovitvi, da je pri izvršitvi vpisa nastala pomota, zaradi katere vpis ni v skladu z dovoljenim vpisom, je treba v zemljiški knjigi narediti zaznamek o pomoti. V njem zemljiškoknjižni referent ugotovi, pri izvršitvi kakšnega sklepa o dovolitvi vpisa je prišlo do pomote, pri kateri nepremičnini in v čem je pomota. Čl. 99/II ZZK pa določa, da se za poslovanje z zaznamkom o pomotnem vpisu v celoti uporabljajo pravila, ki veljajo za postopek z zemljiškoknjižnim predlogom, kar pomeni, da je treba po uradni dolžnosti izpeljati celoten formalni postopek. Na podlagi čl. 100 ZZK se sklep o zaznambi postopka popravljanja pomotnega vpisa izda po uradni dolžnosti. V postopku popravljanja pomotnega vpisa gre za odpravo neskladja med dovoljenim in izvršenim vpisom. Izpodbijani sklep pa po mnenju sodišča druge stopnje o teh odločilnih dejstvih nima razlogov oz. je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in listinami. Sklep zemljiškoknjižne sodnice sodišča prve stopnje namreč nima razlogov o tem, kakšen vpis je bil na predlog L. d. z dne 20. 9. 1984, na podlagi listine za ureditev zemljiškoknjižnega stanja, sklenjene med S. O. Š. p. C. in L. d. Š. pri C. dne 10. 9. 1984, sploh dovoljen. Tega podatka tudi ni mogoče najti v spisu, saj sklep zemljiškoknjižne referentke o dovolitvi vpisa na podlagi navedenega predloga Dn. št. ... ni priložen. Glede izvršenega vpisa pa iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila pri vseh parc. št. vl. št. ... k.o. G. vknjižena zaznamba pravice upravljanja v korist L. d., kar pa je v nasprotju s stanjem, ki izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska za navedeno vl. št.. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, iz katerega je razvidno stanje vpisov pred spornim sklepom zemljiškoknjižne referentke o pomotnem vpisu Dn. št. ... z dne 18. 3. 2003, namreč izhaja, da je pri zgoraj navedeni vl. št. (in sicer pri vseh parcelah) vknjižena lastninska pravica L. d. Š., na kar utemeljeno opozarja pritožba. Pa tudi v izreku zgoraj navedenega sklepa zemljiškoknjižne referentke o pomotnem vpisu je navedeno, da je vl. št. ... (parc.št. ..., ..., ..., ..., ... in ...) k.o. G. do celote last L. d. Š. p. C.. Ker ima izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice pomanjkljivosti iz čl. 339/II tč. 14 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-A), ki se uporablja na podlagi čl. 63 ZZK v zv. s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, ga je sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa (čl. 350/II ZPP-A) spremenilo tako, da ga je razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (čl. 95 ZZK v zv. s čl. 365 ZPP-A).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti in tudi jasno razložiti, kakšen vpis je bil s sklepom zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. ... dovoljen in kakšen vpis je bil na podlagi takšnega sklepa izvršen ter ali sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. ... v resnici popravlja pomotni vpis v smislu določil čl. 99 ZZK.

Pravilno pa je tudi pritožbeno stališče, da Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o opravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76 in Ur. list RS, št. 16/2004), ki je veljal do 19. 5. 2004, ni dal podlage, da bi lovska društva na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini pridobila lastninsko pravico. V konkretnem primeru pa tudi ne pride v poštev Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list RS, št. 44/97), saj ta ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet drugih zakonov (čl. 1/I). Pred njim je bil namreč sprejet Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 10/93 in 23/96), ki je začel veljati 11. 3. 1993 in v 14. čl. določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last R. S.e oz. občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, po Zakonu o zadrugah ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last R. S. oz. občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oz. na občino. Pri tem v III. odst. 14. čl. še dodatno določa, da so cit. zemljišča lastnina občine, na območju katere ležijo in če so bile 6. 4. 1941 v lasti občine. Glede na navedeno je že po cit. zakonu s strani lovskih organizacij prešla pravica uporabe oz. lastninska pravica na občino ali R. S. v letu 1993. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 165/IV ZPP-A.