Jedro

Revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena glede na določbe 400. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela je z odločbo ugodilo zahtevku tožnice in toženi stranki tudi naložilo, da tožnici plača stroške postopka v znesku 94.655,00 SIT.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče z odločbo delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da je znesek 94.655,00 SIT znižalo na 17.462,50 SIT.

Tožnica je zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje pravočasno vložila revizijo. V reviziji navaja, da jo vlaga zoper sklep o stroških zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z 400. členom zakona o pravdnem postopku.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (5. odstavek 129. člena ZPP). Po določbi 400. člena ZPP se revizija lahko vloži zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z izpodbijanim sklepom o stroških postopka, postopek ni bil pravnomočno končan, pač pa je bil pravnomočno končan z odločbo sodišča druge stopnje. Zahteva za povrnitev stroškov postopka je vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).