Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep I Ip 481/2018-1

ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.481.2018.1 Izvršilni oddelek

opredelitev stranke v postopku poprava napačne označbe osebe podružnica tuje pravne osebe posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti zemljiška knjiga dolžnik v stečaju prenehanje glavnega dolžnika hipotekarno zavarovanje
Višje sodišče v Mariboru
22. avgust 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu, kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice.

Prehoda obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, ni treba posebej izkazati z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tretji dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ustavilo postopek (I. točka izreka) in zavrnilo ugovor tretjega dolžnika (II. točka izreka)

2. Tretji dolžnik v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka navaja, da zoper njega upnik nima terjatve in izvršilnega naslova. V bistvenem meni, da upnik ni izkazal prehoda obveznosti nanj z ustrezno listino, pridobljena hipoteka pa mu ne omogoča, da vodi izvršbo zoper njega. Navaja, da je upnik podružnica, ki ne more biti stranka. S spremembo oznake upnika je prišlo do subjektivne spremembe. Celotno razmerje se nanaša na podružnico in ne na tujo pravno osebo BKS. Prenehanje obveznosti do glavnega dolžnika MB d.o.o. pomeni tudi prenehanje hipoteke. Sklicuje se na določilo 334. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sklicuje se na neknjižno pridobitev lastninske pravice s strani V. T. L. in V. L. pred vpisom hipoteke. Pojasnjuje učinke pobota v stečajnem postopku glavnega dolžnika. Predlaga, da se njegovemu ugovoru ugodi in upnikov predlog za izvršbo zavrne. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvo oznake upnika je v njegovi identifikaciji (prva alineja prvega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Četudi je oznaka nepopolna, ni nujno da pomanjkljivost onemogoča identifikacijo upnika. O tem, kdo je upnik, v obravnavani zadevi ni dvoma.

6. Za namen identifikacije upnika v postopku, ki je hkrati tudi imetnik hipoteke na predmetu obravnavane izvršbe, je bilo odločilno, da je bila v oznaki upnika ves čas navedena tudi firma tuje pravne osebe BKS ob dodatku, ki se je nanašal na slovensko podružnico. Že v predlogu za izvršbo je bil upnik označen tako, da je bila ob navedbi podružnice tudi firma matične gospodarske družbe.1 S tem ko je upnik v dopolnitvi predloga navedel celotno firmo tuje pravne osebe skupaj s sedežem v Celovcu, pa je upnika v celoti ustrezno označil.2 Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu (prvi odstavek 679. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice. Podružnica je bila po pojasnjenem upravičena skleniti kreditno pogodbo v imenu matične družbe, kot tudi izhaja iz obravnavanega izvršilnega naslova notarskega zapisa SV 781/07 z dne 7. 8. 2007. Tuja pravna oseba je upnik kot stranka obravnavanega postopka in tudi upnik iz izvršilnega naslova, ki je podlaga obravnavani izvršbi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

7. Navedeni notarski zapis vsebuje vse z zakonom predpisane pogoje, vključno s soglasjem o neposredni izvršljivosti (4. člen Zakona o notariatu - ZN). Hipotekarna tožba, s katero se šele pridobi zoper hipotekarnega dolžnika izvršilni naslov, v obravnavanem primeru ni bila le nepotrebna, ampak tudi nedopustna, saj upnik zanjo nima pravnega interesa. Drugačno dolžnikovo stališče, da upnik zoper njega kot hipotekarnega dolžnika nima izvršilnega naslova, ni utemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, vknjižena hipoteka, za katero velja učinek neposredne izvršljivosti, učinkuje proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini, predmetu zavarovanja, ki je hkrati tudi izvršilni predmet v obravnavani zadevi (prvi odstavek 252. člena ZIZ in drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Dolžnik zmotno meni, da tak prehod obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, mora biti posebej izkazan z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Dolžnik tudi zmotno navaja, da je s hipoteko zavarovana obveznost prenehala, če upnik ni poplačan v stečajnem postopku glavnega dolžnika. Četudi stečajni dolžnik preneha v stečajnem postopku, to še ne pomeni prenehanja obveznosti. Iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 20133 izhaja, da hipotekarno zavarovanje povečuje upnikovo varnost in ga varuje pred tveganji, ko dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti tudi zato, ker bo izginil iz pravnega prometa. V mnenju je poudarjeno, da je nejasnosti glede ugasnitve obveznosti pravilno razlagati ozko. Kot izhaja iz drugega odstavka 9. člena OZ, če ni soglasja strank, lahko ugasne obveznost samo v primerih, ki jih določa zakon. V 334. členu OZ je poudarjena moč splošnega pravila, da s smrtjo (in po analogiji z vsakim prenehanjem) dolžnika obveznost ne preneha.

9. Terjatve tudi po koncu stečajnega postopka ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Drugačnega sklepa ne omogoča niti sklepanje iz zakonske ureditve posledic nepravočasne prijave terjatev v stečajnem postopku (peti odstavek 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Pomemben je dostavek v zakonskem besedilu o prenehanju terjatve „v razmerju do stečajnega dolžnika“, saj se ta pristavek upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, lahko logično razume le tako, da izpolnitve take terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase. Tudi določilo 380. člena ZFPPIPP, ki ureja stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem, utrjuje stališče, da je stečajni dolžnik sicer prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne in posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov kot je hipoteka.

10. Na ostale dolžnikove navedbe v zvezi s stečajem glavnega dolžnika in tiste, ki se nanašajo na pridobitev lastninske pravice s strani V. T. L. in V. L., sodišče druge stopnje ni moglo odgovoriti, saj niso v zvezi z obravnavano zadevo.

11. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da zatrjevane procesne kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana, saj je obrazložitev jasna in ima vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Upnik je bil označen tako: BKS, Bančna podružnica. 2 V dopolnitvi predloga za izvršbo je podal oznako upnika: BKS, St. Veiter Ring, C., Republika Avstrija, BKS, Bančna podružnica. 3 Pravna mnenja 1/2013, str. 7. Mnenje je dostopno tudi na spletni strani: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/42640/

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia