Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila stranki s tem, ko sodišče ni opravilo glavne obravnave, kršena pravica iz 22. člena Ustave RS.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bila stranki s tem, ko sodišče ni opravilo glavne obravnave, kršena pravica iz 22. člena Ustave RS?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Vrhnika, št. ... z dne 12. 7. 2018, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev in novogradnjo reklamne table – oglasnega giga panoja na tam navedenih zemljiščih. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. ... z dne 19. 9. 2018, zavrnilo.

2. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da naj bi se gradnja izvedla na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Že Zakon o kmetijskih zemljiščih gradnje takega objekta (zahtevnega objekta s klasifikacijsko oznako 24205) na kmetijskih zemljiščih ne dopušča. Zato ob upoštevanju z Ustavo predpisane skladnosti podzakonskih aktov z ustavo in zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave RS) Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorsko ureditvenih pogojev za občino Vrhnika, tudi brez obvezne razlage njegove 10. alineje 9. člena, ni dopuščal gradnje objektov za oglaševanje, posebej takih, ki bi pomenili degradacijo kmetijskih zemljišč. O tožbi je odločilo na seji. Odločitev o tem je oprlo na ugotovitev, da dejanske okoliščine, ki so pomembne za določitev, niso sporne. Navedlo je, da tožnica sicer zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja, vendar to veže izključno na zatrjevano napačno uporabo materialnega prava. To pomeni, da ne uveljavlja nobenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na določitev, zato je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odločilo brez glavne obravnave.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče je v odločbi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020 že pojasnilo, da je glavna obravnava osrednje procesno dejanje v upravnem sporu, povezano s samo vsebino sojenja in je vsako odstopanje od njene izvedbe po vsebini poseg v človekovo pravico iz 22. člena Ustave, zato mora biti izrecno ustavnoskladno zakonsko urejeno in kot izjema tudi restriktivno interpretirano v sodni praksi. Pojasnilo je tudi, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, svojo odločitev pa utemelji na določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče odločitev, da glavne obravnave ne bo izvedlo, oprlo na več razlogov. Navedlo je, da dejansko stanje ni sporno in da tožnica ni uveljavljala okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev. Iz tega izhaja, da gre v obravnavani zadevi za vprašanje pravilne in ustavno skladne razlage in uporabe prvega odstavka 59. člena ZUS-1, kot tudi vprašanje, ali izpodbijana sodba odstopa od prej navedenega stališča Vrhovnega sodišča glede uporabe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Zato je odgovor na izpostavljeno vprašanje pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.