Jedro

Toženka upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 84/2017 z dne 27. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 767,69 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani V K 3704/2014 z dne 11. 11. 2016, z utemeljitvijo, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnica živi skupaj z mladoletno hčerko, kar se skladno z določilom prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Tožnica je zaposlena in je v zadnjih treh koledarskih mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela izplačila v povprečnem neto znesku 1.135,33 EUR. V letu 2016 je prejela tudi regres za letni dopust v skupnem znesku 860,28 EUR, kar je v povprečju 71,69 EUR na posamezni mesec v letu. Mesečni dohodek družine prosilke tako znaša 1.207,02 EUR, kar je 603,51 EUR na družinskega člana. Ker je navedeni znesek višji od dvakratnika minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR, tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Ne strinja se, da mesečni dohodek na družinskega člana znaša 603,51 EUR. Že v prošnji za dodelitev BPP je navedla, da je v osebnem stečaju in prejema minimalno izplačilo 604,00 EUR, saj gre znesek plače nad 604,00 EUR, kot tudi regres za letni dopust, v stečajno maso in s temi zneski tožnica ne razpolaga. Gre za dele dohodka, s katerimi tožnica ne more razpolagati zaradi osebnega stečaja in pravil stečajne zakonodaje. Navedenega toženka pri obravnavi prošnje za dodelitev BPP ni upoštevala oziroma preverjala. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri dosedanjih navedbah. Kot pojasni, dejstvo, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, ne pomeni zakonske izjeme, ko bi toženka morala upoštevati zmanjšani dohodek tožnice. Po oceni toženke okoliščina, da je tožnica zaradi svoje prezadolženosti v postopku osebnega stečaja in je zaradi tega omejena v razpolaganju s svojimi prejemki, ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, zato je upoštevala njen nezmajšani mesečni dohodek in regres za letni dopust. 4. Upravno sodišče RS je s sodbo I U 764/2017-7 z dne 13. 6. 2017 tožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

5. Vrhovno sodišče RS je s sklepom X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019 tožničini reviziji ugodilo, sodbo Upravnega sodišča RS I U 764/2017-7 z dne 13. 6. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.

K točki I. izreka

6. Tožba je utemeljena.

7. Upravno sodišče je v sodbi I U 764/2017-7 z dne 13. 6. 2017 zaključilo, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega odhodka ter da je tožnica v osebnem stečaju, pri čemer je štelo, da se osebni stečaj, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, zato se upošteva nezmanjšani mesečni dohodek tožnice. Štelo je, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

8. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v sklepu RS X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019, je zmanjšanje dohodka po 13. členu ZUPJS res možno samo v določenih taksativno naštetih primerih, med katerimi postopka osebnega stečaja ni, vendar pa določbe tega člena za obravnavni primer niso bistvene. Določilo tretjega odstavka 14. člena ZBPP je, ne glede na določilo 13. člena ZUPJS, samostojna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji ugotavljati, da se določeno premoženje prosilca oziroma njegove družine, pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Po povedanem je izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP mogoče izkazati tudi v primeru osebnega stečaja. Dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom je torej relevantna okoliščina pri odločanju o dodelitvi BPP. V obravnavanem primeru iz navedb tožnice in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnica v osebnem stečaju ter da je njena plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnica ni dobila nakazanega regresa za letni dopust, prav tako tožnica, kot to navaja v tožbi, prejema minimalno izplačilo 604,00 EUR, vse nad tem zneskom pa gre v stečajno maso. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS bi morala toženka navedbe tožnice o omejenem razpolaganju z dohodkom upoštevati pri obravnavi prošnje za dodelitev BPP in v obravnavanem primeru ugotoviti, ali tožnica izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, pri čemer gre za take razloge, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivila po lastni volji.

9. Toženka pa upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.

10. Izpodbijana odločba po navedenem temelji na napačni uporabi materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Upoštevajoč sklep Vrhovnega sodišča RS ter stališča sodišča iz te sodbe, bo morala toženka v predmetni zadevi v ponovnem postopku, ugotovitveni postopek dopolniti in popolno ugotoviti dejansko stanje glede na pravilno razlago materialnega prava (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

11. Sodišče je iz zgoraj navedenega razloga tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponoven postopek.

12. Sodišče je v predmetni zadevi odločalo na seji senata, ker je bilo ob upoštevanju pravnega stališča revizijskega sodišča že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR.

14. Stroške revizijskega postopka je sodišče odmerilo na podlagi 154. člena in 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT). Na podlagi tarifne številke 30/5 (XIII. Upravni spori) se tožnici prizna 750 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znašajo stroški revizije 344,25 EUR. Znesek 344,25 EUR se poviša za 22 % DDV, torej za 75,74 EUR, kar skupaj znaša 419,99 EUR.

15. Tožena stranka mora po navedenem tožeči stranki povrniti 767,69 EUR stroškov postopka. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.