Jedro

Toženi stranki so bili iz naslova dodatka za povečan obseg dela neupravičeno izplačani neto in ne bruto zneski, saj je delodajalec po zakonu dolžan odvesti socialne prispevke in akontacijo dohodnine neposredno pristojnim institucijam. Ker tožena stranka dodatka za povečan obseg dela ni prejela v bruto višini, zahtevek tožeče stranke v vtoževani višini ni utemeljen, saj je tožena stranka dolžna vrniti le prejete neto zneske.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena in tožeča stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 889,54 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2010 do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v presežnem delu, to je da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 736,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2010 do plačila (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Zoper II. in III. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ter toženo stranko zaveže k plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da se skladno z 10. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju plače funkcionarju določijo z uvrstitvijo v plačni razred. Tudi tožena stranka je prejela bruto plačo, kot to izhaja iz plačilnih list. Poudarja, da je tožena stranka prejela preveč izplačano delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v bruto znesku in ne v neto znesku. Ker za vračilo bruto zneskov tožena stranka ni podala soglasja, zaradi prepovedi pobota prispevkov ne bo moč poračunati, če sodišče ne odloči, da je dolžna tožena stranka vrniti bruto znesek. Iz navedenih razlogov tožeča stranka meni, da je tožena stranka dolžna vrniti bruto znesek, saj se vrnitev preveč plačanih prispevkov in dohodnine izpelje preko predpisanih obrazcev za obračun plače, za katere pa mora imeti delodajalec soglasje zaposlenega, v nasprotnem primeru pa sodno odločbo. Poudarja, da je bil zahtevek za vračilo preveč izplačane plače podan skladno z določili 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ker je bila funkcionarju, to je toženi stranki v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS določena in izplačana višja plača kot bi mu pripadala. Da pojem plače pomeni bruto znesek plače, izhaja iz ustaljene sodne prakse. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 12/2008 in sodbo opr. št. VIII Ips 526/2008. Ker po ustaljeni sodni praksi pojem plača pomeni bruto plača, je tudi v konkretnem primeru zahtevka za vračilo preveč izplačane plače logično, da gre za zahtevek za vračilo bruto zneska. V praksi se vračilo preveč izplačanega zneska bruto plače poračuna v sistemu obračuna plač. Pri tem se preveč izplačani bruto znesek ne odšteje od neto plače, temveč se odšteje bruto znesek plače, s katerim se obračunajo preveč plačani davki in prispevki, zaposlenemu pa se pri izplačilu zniža neto znesek. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe. Tožena stranka se strinja s pravnim naziranjem tožeče stranke in citirano sodno prakso, da pojem plače pomeni bruto znesek plače, toda v konkretnem primeru je treba upoštevati dejstvo, da so bili toženi stranki iz naslova dodatka za povečani obseg dela izplačani zgolj neto in ne bruto zneski, saj je delodajalec po zakonu dolžan odvesti socialne prispevke in akontacijo dohodnini neposredno davčni oz. socialnim blagajnam, ne pa jih izplačati delavcu. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11.točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Tožena stranka je pripoznala, da je prejela iz naslova delovne uspešnosti brez temelja v mesecu septembru, oktobru in novembru 2008 skupaj znesek 889,54 EUR neto, zato je ostalo sporno le, ali je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti bruto ali neto znesek preveč obračunanega dodatka. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožena stranka dodatka za povečani obseg dela ni prejela v bruto višini, zato ga tudi ni dolžna vrniti. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 736,69 EUR zavrnilo. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka prejela preveč izplačano delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v bruto in ne v neto znesku. Po ustaljeni sodni praksi pojem plača pomeni bruto plača. V konkretnem primeru pa je potrebno upoštevati, da je bila delovna uspešnost toženi stranki izplačana v neto in ne v bruto znesku. Delodajalec je po zakonu dolžan odvesti prispevke in akontacijo dohodnine neposredno pristojnim institucijam, ne pa jih izplačati delavcu. Ker tožena stranka ni prejela bruto zneskov, kot jih vtožuje tožeča stranka, temveč le neto znesek, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

O preizkusu odločitve o stroških postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da so odmerjeni pravilno. Ker je tožeča stranka uspela s tožbo v približno 50 %, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 154. člena ZPP pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, odgovor tožene stranke pa ni prispeval k rešitvi zadeve (165. člen ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).