Jedro

Organ za BPP je presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku sprejel na podlagi ocene tožilca, da naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti oziroma da ni podan (niti) utemeljen sum, da bi osumljeni storili kakšno kaznivo dejanje, ter po ugotovitvi, da tožnik v vlogi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma konkretiziral zakonske znake kaznivih dejanj, zaradi česar je zaključil, da kazenski pregon zoper osumljene osebe nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se s sprejeto oceno organa strinja. Tožnik sicer ugovarja, da so rezultati sodnih postopkov nepredvidljivi, s čimer se sodišče načeloma strinja, vendar pa je v tem primeru že sam zakon (tj. ZBPP) naložil organu, da sprejme oceno o možnem rezultatu posameznega sodnega postopka, pri čemer je postavil v 24. členu ZBPP določene kriterije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku priprave predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma vložitve obtožnega predloga v zvezi s sklepom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/14355/2015/SU/sm z dne 29. 12. 2015. V obrazložitvi je organ uvodoma navedel, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način, pod pogoji in po merilih iz 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 24. člena ZBPP je organ navedel, da iz sklepa Okrožnega državnega tožilstva, št. Kt/14355/2015/SU/sm z dne 29. 12. 2015, izhaja, da je pristojna okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo tožnika zoper več funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev: A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., smiselno zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Tožnik ima po zakonu res možnost, da sam začne kazenski pregon zoper navedene osebe v roku 8 dni od prejema sklepa, vendar pa organ meni, da nadaljevanje kazenskega pregona ni razumno in nima verjetnega izgleda za uspeh. V obrazložitvi sklepa je tožilka prepričljivo pojasnila svojo odločitev, da naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, da tožnik svojih navedb ni časovno in tudi ne vsebinsko konkretiziral, da iz njih ne izhajajo zakonski znaki očitanih kaznivih dejanj. Nestrinjanje z navedenim sklepom ne predstavlja podlage za začetek subsidiarnega kazenskega pregona. Tudi v svoji prošnji za BPP tožnik ni navedel nobenih novih okoliščin ali predložil novih dokazov, ki bi vzpostavljali utemeljen sum v smeri storitve kaznivih dejanj ovadenih. Glede na sklep tožilstva in navedbe tožnika ni podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili kakšna kazniva dejanja, zato ni verjetno pričakovati, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspel. Prav tako ne gre le za pomanjkanje utemeljenega suma, temveč tudi za to, da naznanjena dejanja niso predmet pregona. Tako podobno tudi Upravno sodišče v sodbi, I U 505/2012 z dne 6. 6. 2012. Finančnega položaja organ ni ugotavljal glede na dejstvo neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Splošno znano dejstvo je, da je vsak rezultat sodnega postopka neznan. Organ za BPP tako ne more odreči prosilcu BPP z argumentom, da bo prosilec v postopku zagotovo izgubil. Splošno znano dejstvo je tudi, da tudi če ima človek vsa dejstva in vse dokaze, lahko tožbo na sodišču izgubi zaradi npr. napake sodnika. Iz obrazložitve odločbe tudi ne izhajajo razlogi za sprejeto odločitev. Prav tako tožnik kot prava neuka stranka ni bil seznanjen, da mora predložiti nove dokaze v zvezi z zadevo. Sodišču je predlagal, da tožbi ugodi in odločbo odpravi, prosil pa je tudi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja:

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

7. Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek istega člena tega zakona pa med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku priprave predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma vložitve obtožnega predloga zoper tam navedene osebe. Organ je svojo presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku sprejel na podlagi ocene ODT, da naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti oziroma da ni podan (niti) utemeljen sum, da bi osumljeni storili kakšno kaznivo dejanje, ter po ugotovitvi, da tožnik v vlogi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma konkretiziral zakonske znake kaznivih dejanj, zaradi česar je zaključil, da kazenski pregon zoper osumljene osebe nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati. Sodišče se s sprejeto oceno organa za BPP strinja. Tožnik sicer ugovarja, da so rezultati sodnih postopkov nepredvidljivi, s čimer se sodišče načeloma strinja, vendar pa je v tem primeru že sam zakon (tj. ZBPP) naložil organu, da sprejme oceno o možnem rezultatu posameznega sodnega postopka, pri čemer je postavil v 24. členu ZBPP določene kriterije, ki organu sprejem te ocene omogočajo. In ti kriteriji so bili v obravnavanem primeru tudi upoštevani, saj je organ na podlagi vseh okoliščin ter predloženih podatkov v spisu (in tudi na podlagi sodne prakse naslovnega sodišča, I U 505/2012 z dne 6. 6. 2012), ki jih je presojal, zaključil, da ker ni izkazan (niti) sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Tožnik zato tudi nima prav, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, saj so navedeni vsi razlogi, ki so organu narekovali sprejeto odločitev. Na drugačno odločitev v zadevi zato tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, kar naj bi bil razlog, da ni predložil ustreznih dokazov, saj vse okoliščine, tako tiste, ki jih je navedel tožnik že v kazenski ovadbi (zavrženi s strani ODT), kot tudi tiste, ki jih je navedel v prošnji za BPP, ne izkazujejo verjetnosti njegovega uspeha v kazenskem postopku.

9. O predlogu tožnika za taksno oprostitev sodišče v obravnavani zadevi ne bo posebej odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

10. Glede na povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.