- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2090/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.2090.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Spornost meje med parcelamaAli je meja sporna, če med parcelama ni mejnikov in predlagateljica le uživa svojo parcelo?
- Utemeljenost predloga za ureditev mejeAli je predlog za ureditev meje utemeljen, če ni trditev o spornosti meje?
- Zadostnost navedb v predloguAli zadostuje navedba, da med parcelama ni mejnikov, za ugotovitev spornosti meje?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice zaradi določitve meje. To je storilo po tem, ko je ugotovilo, da po navedbah predlagateljice, ki pravi, da med parcelama strank ni mejnikov, to še ni spornost meje.
Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je vložila predlog zaradi ureditve meje, v katerem smiselno zahteva popravo meje, ker naj bi bila le-ta sporna.
Med mejašema ni nikjer mejnikov, meja sama pa je sporna, pri čemer pa predlagateljica to parcelo neprekinjeno uživa vse svoje življenje. V danem primeru torej meje med mejaši ni in je njen potek sporen, pri čemer pa predlagateljica zatrjuje določeno mejo.
Pritožba ni utemeljena.
Ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagateljice, je imelo na razpolago silno skope navedbe, iz katerih ni mogoče napraviti nobenega drugega zaključka, kot da med parcelama ni mejnikov. V predlogu ni nobene trditve, da je meja sporna, ampak le, da predlagateljica svojo parcelo uživa vse svoje življenje in predlaga določitev meje po uživanju. Pri takem položaju je sodišče povsem pravilno odločilo, da če med parcelama ni mejnikov, to še ne pomeni spornost meje. Pritožbeno sodišče k temu le dodaja, da bo meja lahko sporna šele tedaj, ko se bo izkazalo, da je drugačna, kot jo zatrjuje predlagateljica in da ji nasprotna udeleženca tako mejo oporekata. Take trditve pa predlog ne vsebuje, niti ne trditve, da je meja sporna. Tudi sedaj, v pritožbi pravi predlagateljica, da ker v danem primeru meje med mejaši ni, je potek meje sporen, kar pa seveda ne more biti res, pa če tudi predlagateljica zatrjuje določeno mejo.
Niti v pritožbi sedaj ne trdi, da ji nasprotna udeleženca tako mejo osporavata. Sodišče prve stopnje je torej predlog, ki je sicer kot vloga popoln, pravilno zavrglo in pritožbeno sodišče je zato sklep potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno.