Jedro

Igralec lahko odkloni igranje določene vloge, če bi takšna vloga pomenila kršitev spoštovanja njegove osebnosti oz. če bi zaradi nje prišlo do posega v njegovo zasebnost. Čeprav je vprašanje moralne spornosti vloge oz. teksta tudi subjektivno vprašanje vsakega posameznika, je pri presoji potrebno upoštevati tudi spošna, v družbi uveljavljena pravila o tem, kdaj se določeno ravnanje ali izražanje šteje za moralno sporno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.2003. Ugotovilo je, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in da mu še traja z vsemi pravicami in obveznostmi (1. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, ga razporedi na delovno mesto, na katerem je opravljal delo pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oz. na drugo ustrezno delo, mu za odobje, ko ni delal, vpiše v delovno knjižico delovno dobo in mu za isto obdobje obračuna in izplača pripadajočo plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo do plačila po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od bruto zneska pripadajočih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse v 8 dneh in pod pretnjo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, kateri so ti razlogi, zaradi katerih je tožnik odklonil delo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bila tožnikova vloga res tako moralno sporna, da bi pomenila nespoštovanje njegove osebnosti in bi izpostavljala njegovo zasebnost. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke po pridobitvi mnenja Združenja poklicnih igralcev o sporni vlogi, ki je tožnik ni želel igrati. Dramsko delo "Cesarjeve preobleke" je predstava, narejena za otroke in po ocenah publike, učiteljev in vzgojiteljev, kakor tudi staršev, ni nikakršnih prizorov nemoralnosti, kaj šele namigovanj na nemoralnost skozi vso predstavo. Tožena stranka dodaja, da tudi če bi ta nemoralnost obstajala, tožnik zanjo ni mogel vedeti, saj ni bil prisoten niti na prvi vaji, prav tako pa tudi na nobeni od naslednjih vaj in ni poznal koncepta režiserja za izvedbo tega dela. Iz branja samega teksta pa prav tako ni zaznati nobenih nemoralnosti, ne v besedah, ne v stavkih, ne v celotnem tekstu. Odklanjanje vloge tožnika je povezano z njegovim avtorskim angažiranjem v projektu R. Š., ki se je odvijal v istem časovnem obdobju kot študij predstave "Cesarjeve preobleke". Tožnika na delo ni bilo več kot tri mesece. 44. čl. Zakona o delovnih razmerjih ne ščiti igralca, da odkloni igranje zaradi moralnih zadržkov glede vsebine vloge.

Tožnik v postopku sploh ni pojasnil, v čem je videl nemoralnost. Tožena stranka v pritožbi predlaga, da naj pritožbeno sodišče v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadevo vrne v ponovno razsojanje drugemu senatu.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, vendar pa je zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je v 31. čl. uzakonil temeljno obveznost delavca, ki je v tem, da mora vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu (1. odst. 31. čl. ZDR. Po 32. čl. ZDR mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po drugi strani je dolžan delodajalec delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi (1. odst. 41. čl. ZDR). Delodajalec je dolžan varovati tudi delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi njegovo zasebnost (44.čl. ZDR). Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da lahko igralec odkloni igranje določene vloge, če obstajajo za to moralni zadržki. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi izpovedbe tožnika na naroku za glavno obravnavo dne 13.5.2004 in navedb tožene stranke, podanih na prvem naroku za glavno obravnavo dne 15.4.2004. Tožnik je v svoji izpovedbi pojasnil, da je igranje vloge v predstavi "Cesarjeve preobleke" odklonil zaradi lascivne, opolzke vsebine, zaradi česar ga je bilo sram igrati pred otroško publiko. Po drugi strani sta priči S. S. (umetniški vodja) in M. A. (režiser) pojasnili, da se jima navedena predstava ne zdi moralno sporna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do tega, na podlagi česa je zaključilo, da je bila tožnikova vloga v predstavi "Cesarjeve preobleke" tako moralno sporna, da je tožnik utemeljeno odklonil igranje te vloge. Po stališču pritožbenega sodišča bi sicer igralec lahko odklonil igranje določene vloge, če bi takšna vloga pomenila kršitev spoštovanja njegove osebnosti oz. če bi zaradi nje prišlo do posega v njegovo zasebnost. Dosedaj izvedeni dokazi v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ne dajejo opore takšnemu zaključku, saj iz dokaznega postopka ne izhaja, v čem je bila po tožniku zatrjevana lascivnost oz. opolzkost tematike, ki bi sicer eventualno lahko pomenila razlog za odklonitev igranja sporne vloge tožnika v predstavi "Cesarjeve preobleke". Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je vprašanje moralne spornosti tudi subjektivno vprašanje vsakega posameznika, vendar pa je potrebno upoštevati pri tem vprašanju določena splošna, v družbi uveljavljena merila o tem, kdaj se neko ravnanje oz. izražanje šteje za moralno sporno. Ocena moralnosti oz. nemoralnosti je odvisna tudi od tega, v povezavi s kakšno družbeno skupino se takšno ravnanje ocenjuje. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno npr. besedilo predstave, namenjeno otrokom, ocenjevati s strožjimi merili kot pa besedilo, namenjeno krogu odraslih gledalcev.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialo pravo, ko je štelo, da je potrebno pri ravnanju delodajalca v zvezi z varovanjem in spoštovanjem delavčeve osebnosti ter upoštevanjem in ščitenjem njegove zasebnosti upoštevati le subjektivno občutje delavca, ne pa tudi objektivnih okoliščin (če je določeno ravnanje delodajalca dejansko pomenilo tudi poseg v delavčevo osebnost in kršilo njegovo zasebnost glede na širše oblikovane družbene norme in kriterije o moralnosti oz. nemoralnosti določenega ravnanja), je ostalo dejansko stanje glede navedenega nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, iz katerega razloga je tožnik vlogo, ki bi jo moral igrati, opredelil kot vlogo, ki govori o lascivni oz. opolzki tematiki, ali bi z igranjem v tej vlogi dejansko prišlo do kršitve spoštovanja tožnikove osebnosti oz. ali bi ta vloga pomenila poseg v njegovo zasebnost. Do ugotovitve navedenih dejstev bo sodišče prve stopnje lahko prišlo na podlagi ponovnega zaslišanja tožnika oz. tudi na podlagi morebitne izvedbe preostalih predlaganih, a neizvedenih dokazov. Ko bo sodišče prve stopnje izvedlo postopek v nakazani smeri in razčistilo vsa sporna vprašanja, naj ponovno odloči o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka. Ob tem se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do tega, če je tožena stranka pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala vse pogoje iz 1. odst. 110. čl. ZDR (če so obstajale okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka).

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da ne obstajajo razlogi za to, da bi se nova glavna obravnava opravila pred drugim senatom (356. čl. ZPP), kot to predlaga tožena stranka. Glede na navedeno je ta predlog tožene stranke neutemeljen.