Jedro

Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletni otroci predlagateljev zaupajo v varstvo in vzgojo materi (I. točka). Uredilo je stike med predlagateljem in otroki, sledeč dogovoru staršev (II. točka). Določilo je, da je predlagatelj dolžan od 1. 12. 2018 dalje plačevati za vsakega otroka mesečno preživnino v znesku 100,00 EUR, na transakcijski račun predlagateljice, poleg tega pa je dolžan tudi poravnavati mesečne stroške elektrike, telekomunikacijskih storitev, zavarovanja hiše in kurjave v stanovanjski hiši na naslovu A. (III. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da prikazani stroški in prihodki predlagateljice niso realni. Predlagateljica mu je v času skupnega bivanja povedala, da ji delodajalec prikazuje minimalno plačo, nadurno delo pa ji izplačuje v drugi obliki, kot potne stroške oziroma dnevnice. Poleg tega ji višek ur plačuje na roke. Predlagateljica prikazuje mesečno več stroškov, kot so njeni prihodki, kar kaže, da ne prikazuje vseh prihodkov. Predlaga, da se s primernimi službami razišče dejanska višina prihodkov predlagateljice. Predlagateljica je nerealno prikazala stroške v zvezi z dopustom. Za stroške kurjave so poskrbeli drugi, ne pa predlagateljica. Po njunem razhodu se je obema bistveno poslabšala finančna situacija, to pa od vsakega zahteva določeno prilagoditev. Kljub temu apetiti predlagateljice sedaj niso nič manjši kot so bili prej. Glede na vse zavrača pripravljenost, da tudi v prihodnje plačuje stroške komunale, elektrike, interneta, televizije ter zavarovanja hiše. Predlagatelj ni dolžan preživljati ali finančno podpirati predlagateljice, ki prejema tudi otroški dodatek ter dodatek za veliko družino.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelja sta na CSD X. 4. 12. 2018 sklenila sporazum o varstvu in vzgoji njunih otrok (da se jih zaupa predlagateljici v varstvo in vzgojo), o stikih predlagatelja z otroki in o preživljanju otrok (105., 105.a in 106. člen ZZZDR). Na podlagi tega sporazuma sta predlagala, da prvo sodišče izda o tem sklep. Po opravljenem naroku 27. 2. 2019 je prvo sodišče izdalo izpodbijani sklep, v katerem je zajet navedeni sporazum predlagateljev. Iz razlogov izpodbijanega sklepa smiselno izhaja, da je prvo sodišče zavzelo stališče, da je sporazum staršev v skladu z (največjo) koristjo njunih otrok, pri čemer je glede dogovorjene preživnine to presojo očitno opravilo na podlagi predloženih listin (specifikacija potreb oziroma življenjskih stroškov otrok ter dokazila o prejemkih staršev), sledeč pravilom o določanju preživnin za otroke (129. in 129.a člen ZZZDR).

6. V primeru sporazuma staršev iz 105., 105.a in 106. člena ZZZDR je postopanje sodišča drugačno kot v primeru, ko do sporazuma staršev ne pride in mora o spornih vprašanjih odločiti sodišče na podlagi zahteve enega ali obeh staršev. V primeru sporazuma staršev sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za „odobritev“ tega sporazuma v obliki sklepa sodišča, ki ga predlagata starša. Tak sklep sodišče izda, če ugotovi, da je sporazum v korist otrok (prim. drugi odstavek 412. člena ZPP). Če ugotovi, da sporazum ni v korist otrok, sodišče zavrne tak predlog (glede preživnine - 130. člen ZZZDR). Izključeno je, da bi sodišče samo presojalo (mimo predloga staršev), kakšna odločitev je v korist otrok in nato tako tudi odločilo v zadevi. Postopek je torej podoben kot v primeru sporazumne razveze zakonske zveze (peti odstavek 421. člena ZPP). Če sodišče ugotovi, da sporazum staršev ni v korist otrok, jima mora to predočiti in pojasniti, kakšen sporazum bi bil v skladu s koristmi otrok. Če starša svoj sporazum temu ustrezno spremenita, tako da je upoštevana korist otrok, lahko sodišče izda sklep v skladu s tem spremenjenim sporazumom. Če pa starša prvotnega (neustreznega) sporazuma ne spremenita, mora sodišče zavrniti njun predlog.

7. Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je torej usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Prvo sodišče je presodilo, da je sporazum predlagateljev v skladu s koristmi njunih otrok in izdalo predlagani sklep. Pritožbeno sodišče sprejema to ugotovitev prvega sodišča kot pravilno. Glede predlagateljeve preživninske obveznosti do otrok sta se starša sporazumela, da je predlagatelj dolžan plačevati predlagateljici za vsakega otroka mesečno preživnino v znesku 100,00 EUR, poleg tega pa je predlagatelj dolžan plačevati tudi mesečne stroške elektrike, telekomunikacijskih storitev, zavarovanja hiše in kurjave v stanovanjski hiši, v kateri živijo tudi predlagateljica in njuni otroci (poleg predlagateljeve babice in prababice). Takšen dogovor staršev o plačevanju preživnine (delno v denarju, delno v obliki plačevanja stroškov bivanja) je možen.

8. Predlagatelj se pritožuje zoper sklep, ker meni, da so njegove dogovorjene preživninske obveznosti do otrok previsoke. Glede na sklenjeni dogovor na centru za socialno delo in njegovo izjavo na naroku, da se strinja s tem dogovorom, je torej spremenil svoj pogled na višino prevzetih preživninskih obveznosti. To, da se ne strinja več (v celoti) z obsegom dogovorjene preživnine, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga. Pritožbeno zavzemanje za predlagateljevo nižjo preživninsko obveznost je samo v njegovem interesu, ne pa tudi v interesu otrok. Pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa je glede na doslej povedano po vsebinski plati omejen le na presojo, ali je sporazum, „potrjen“ s tem sklepom, v skladu s koristjo otrok. Kot že rečeno, je odgovor na to vprašanje pritrdilen.

9. Ne glede na to se predlagatelj ne more sklicevati na domnevno zmoto o višini dohodkov predlagateljice in stroškov preživljanja otrok, kot je smiselno mogoče razumeti pritožbene navedbe (prim. prvi odstavek 419. člena ZPP). Iz pritožbe izhaja, da je bil predlagatelj z zatrjevanimi dejstvi glede prihodkov predlagateljice seznanjen že v času njunega skupnega življenja. Enako velja glede stroškov v zvezi s preživljanjem otrok. Po sklenitvi sporazuma na centru za socialno delo 4. 12. 2018 je predlagatelj zamenjal zaposlitev, pri čemer je na naroku 27. 2. 2019 trdil, da so se na njegovi strani razmere spremenile (poslabšale), vendar je kljub temu na istem naroku tudi izjavil, da se s sklenjenim dogovorom na centru za socialno delo (še vedno) strinja. Ker je sporazum predlagateljev v korist njunih otrok, je izpodbijani sklep pravilen.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena in 353. člen ZPP).