Jedro

V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je na podlagi ugotovitve, da so dosedanji stiki pod nadzorom vsaka dva tedna potekali v dobrem vzdušju, saj je bila deklica na njih razpoložena, vesela in radoživa ter izražala željo po več stikih pravilno, zaključilo, da jih je utemeljeno razširiti, in sicer na dve uri tedensko. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ (načelo najmilejšega ukrepa), kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi za podaljšanje (ali spremembo) začasne odredbe (enako kot za njeno izdajo), potrebno za verjetno izkazati pogoj ogroženosti mladoletnega otroka. V obravnavanem primeru je takšna ogroženost mladoletne A. podana, saj sum spolne zlorabe mladoletnega otroka še ni ovržen, zato je potrebno omejiti stike na način, da se izvajajo pod nadzorom. Če prvostopenjsko sodišče stikov pod nadzorom ne bi podaljšalo, saj je bila to edina oblika stikov, ki se je izvajala obdobju zadnjih nekaj mesecev, bi grozila nevarnost odtujitve deklice od očeta. Razlogi ogroženosti mladoletne A. torej še niso prenehali, zato je podaljšanje začasne odredbe utemeljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice z dne 11. 7. 2025 in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je stike mladoletne A. z nasprotnim udeležencem (očetom), ki so bili začasno določeni s sklepom o začasni odredbi I Z 10/2025 z dne 6. 5. 2025 in spremenjeni s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 471/2025 z dne 11. 6. 2025, pri čemer je bil čas omenjene začasne odredbe določen na obdobje treh mesecev, to je do 6. 8. 2025, za obdobje od 7. 8. 2025 do 6. 2. 2026 začasno določilo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo Maribor (v nadaljevanju CSD) vsak četrtek med 14.00 in 16.00 uro v prostorih CSD Maribor, Enote Maribor center (I. točka izreka), za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR (II. točka izreka), v preostalem je predlog zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica osebno in po pooblaščenki. Vsebina obeh pritožb se v pretežni meri prekriva. Predlagateljica izpodbija napadeni sklep v celoti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu z dne 11. 7. 2025 za podaljšanje začasne odredbe z dne 6. 5. 2025 za obdobje nadaljnjih šest mesecev, s tem, da bi se stiki namesto od 9.00 do 11.00 ure vsak drugi četrtek izvajali od 8.00 do 10.00 ure oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (laična pritožba) oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagateljice z dne 26. 3. 2025 za prepoved stikov z nasprotnim udeležencem, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (pritožba, vložena po pooblaščenki).

3.Bistvo pritožbene graje je, da so si mnenja centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) nasprotujoča, saj enkrat CSD predlaga stike na vsaka dva tedna, drugič pa vsak teden, za kar pa ne poda posebne strokovne obrazložitve, tega pa ni storil niti strokovni delavec CSD, ko je bil zaslišan na naroku 1. 8. 2025. Navaja, da strokovni delavec CSD na zaslišanju tudi ni znal pojasniti, ali je otrok izrazil željo po stikih z očetom zaradi resničnega interesa ali morda zgolj zaradi vsakdanjih okoliščin. Nasprotuje terminu izvajanja stikov med 14.00 in 16.00 uro in za to podaja obsežne razloge, zlasti, da ji ta termin ne ustreza zaradi njenih službenih obveznosti in zaradi tega, ker takšna časovna določitev stikov pod nadzorom ruši hčerkin dnevni ritem in ne upošteva njenih naravnih potreb po počitku v zgodnjem popoldnevu, pri čemer prilaga dopis vrtca z dne 13. 8. 2025 in izjavo njene delodajalke iz istega dne. Izpodbija izpovedbo strokovnega delavca CSD, da je bila mladoletna A. med prihodom na stike vesela in razigrana in zatrjuje, da je bila večkrat zaspana, tiha in brez običajne otroške razigranosti, saj se je morala pred stikom prebuditi iz popoldanskega počitka. Izpostavlja tudi, da je strokovni delavec CSD na zaslišanju 1. 8. 2025 tudi sam priznal, da nima strokovnega znanja ocenjevati, ali so pri mladoletni A. prisotni znaki spolnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca in kako lahko otroci reagirajo ob stikih s storilci kaznivih dejanj, zato ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje določilo pogostejše stike. Mnenje strokovnega delavca CSD se v obravnavani zadevi ne približuje vlogi sodnega izvedenca. Izpostavlja dogodke po stiku 7. 8. 2025 in v tej zvezi tudi prilaga pisno izjavo priče B. B. z dne 18. 8. 2025. Nasprotuje razširitvi stikom z oziroma na to, da je nasprotni udeleženec obtožen kaznivega dejanja izvajanja spolnega nasilja nad mladoletno hčerko, kar dokazuje vložena obtožnica z dne 11. 7. 2025, pri čemer se sklicuje na sklep VSL V Cp 1723/2021 z dne 11. 11. 2021, v skladu s katerim stiki niso v korist otroka, če niso varni, razširjen obseg stikov bi lahko ogrozil normalen in zdrav razvoj mladoletne A. in ji povzročil stisko ter nepopravljive posledice. Stroškov ne priglaša.

3.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema, da jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritrditi je navedbam nasprotnega udeleženca v odgovoru na pritožbo, da predlagateljica bistvenih kršitev določb postopka, na katere se sklicuje v pritožbi, ni konkretizirala. Zato se sodišče druge stopnje do njih ne more opredeliti, uradni pritožbeni preizkus pa kršitev določb postopka, na kateri sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, ni pokazal. Pritožbeni preizkus nadalje pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja ter starša mladoletne A., rojene ..., (stare 4 leta). Njuna zveza je razpadla 3. 12. 2024, od takrat pa do marca 2025 pa so stiki redno in sorazmerno pogosto potekali po dogovoru med staršema, nato pa zaradi predlagateljičinega suma spolne zlorabe mladoletnega otroka določeno obdobje sploh ne, dokler jih ni prvostopenjsko sodišče s sklepom o začasni odredbi z dne 6. 5. 2025 določilo pod nadzorom CSD vsaka dva tedna za dve uri, navedeni sklep o začasni odredbi pa je bil s sklepom VSM III Cp 471/2025 z dne 11. 6. 2025 delno spremenjen, saj je drugostopenjsko sodišče trajanje začasne odredbe skrajšalo na obdobje treh mesecev.

Predlagateljica je 11. 7. 2025 predlagala podaljšanje navedenega ukrepa za nadaljnjih 6 mesecev, pri čemer je predlagala, naj se stiki pod nadzorom izvajajo v dopoldanskem terminu od 8.00 do 10.00 ure. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu in podaljšalo stike pod nadzorom za obdobje nadaljnjih šestih mesecev, vendar je določilo pogostejše stike, in sicer vsak četrtek v trajanju dveh ur, in v popoldanskem terminu (od 14.00 do 16.00 ure).

8.Bistvo pritožbene graje je nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno prvostopenjskega sodišča ni porodil, saj je ta razumna in življenjsko sprejemljiva. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi listin v spisu, poročil CSD, zaslišanj udeležencev postopka ter strokovnega delavca CSD s stopnjo verjetnosti, ki velja v postopkih izdaje začasnih odredb (161. člen DZ), razumno pojasnilo, zakaj meni, da je nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom mladoletne A. z nasprotnim udeležencem (očetom) nujno potrebno in razloge za razširitev stikov na vsako tedenske stike (namesto dosedanjega izvajanja stikov pod nadzorom vsaka dva tedna). Tako je v 9. točki obrazložitve povzelo mnenja CSD, iz katerih izhaja, da je v primeru suma na spolno zlorabo otroka potrebno oziroma smiselno izvajati stike pod nadzorom, da so do sedaj izvedeni stiki pod nadzorom potekali dobro, prijetno ter v otrokovo korist, na stikih niso zaznali otrokove stiske, deklica je bila vesela, razpoložena in igriva ter na očeta navezana, oče pa je ves čas stikov ustrezno sodeloval in se vključeval ter v tem obsegu izkazal ustrezno starševsko skrb na vseh področjih in izražal odgovoren odnos, pa tudi otrok je spontano izrazil željo po več stikih z očetom. Sodišče prve stopnje je tudi zaslišalo strokovnega delavca CSD, ki je stike spremljal v daljšem časovnem obdobju in opravil njihovo evalvacijo, in se na ta način s stopnjo verjetnosti prepričalo o poteku stikov. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se mnenje CSD približuje mnenju sodnega izvedenca (108. člen ZNP-1), zato mu sledi.

9.Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve tudi življenjsko sprejemljivo pojasnilo, da je na podlagi izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da je deklica na očeta navezana, da je pred tem z njim izvajala redne in relativno obsežne stike, zaradi česar je potrebno podaljšati izvajanje stikov pod nadzorom za obdobje nadaljnjih 6 mesecev, pri čemer se je pri utemeljitvi podaljšanja začasne odredbe pravilno sklicevalo na določbo 160.

in 163.

člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). V 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je na podlagi ugotovitve, da so dosedanji stiki pod nadzorom vsaka dva tedna potekali v dobrem vzdušju, saj je bila deklica na njih razpoložena, vesela in radoživa ter izražala željo po več stikih pravilno, zaključilo, da jih je utemeljeno razširiti, in sicer na dve uri tedensko. Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ

(načelo najmilejšega ukrepa),

kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.

Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da ima odločitev sodišča prve stopnje o razširitvi stikov podlago v 156. člen DZ (načelo najmilejšega ukrepa), kar pomeni, da sodišče izreče ukrep, ki najmanj posega v starševsko skrb, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. V obravnavani zadevi pa je glede na okoliščine primera mogoče zaključiti, da omejitev stikov na stike pod nadzorom vsaka dva tedna ni več potrebna in je utemeljeno določiti pogostejše stike pod nadzorom. Pritožbeno zavzemanje za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom kot do sedaj, t.j. na vsaka dva tedna, je neutemeljeno.

10.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tudi za podaljšanje (ali spremembo) začasne odredbe (enako kot za njeno izdajo), potrebno za verjetno izkazati pogoj ogroženosti mladoletnega otroka.

V obravnavanem primeru je takšna ogroženost mladoletne A. podana, saj sum spolne zlorabe mladoletnega otroka še ni ovržen, zato je potrebno omejiti stike na način, da se izvajajo pod nadzorom. Če prvostopenjsko sodišče stikov pod nadzorom ne bi podaljšalo, saj je bila to edina oblika stikov, ki se je izvajala obdobju zadnjih nekaj mesecev, bi grozila nevarnost odtujitve deklice od očeta. Razlogi ogroženosti mladoletne A. torej še niso prenehali, zato je podaljšanje začasne odredbe utemeljeno.

11.Sodišče prve stopnje se je v 12. točki obrazložitve tudi ustrezno opredelilo do izvajanja stikov ob četrtkih od 14.00 do 16.00 ure. Ugotovilo je, da so se stiki v tem terminu že izvajali, da so bili za deklico dobri, na njih je bila razpoložena, vesela in radoživa, zato je zaključilo, da je utemeljeno obdržati dosedanji način izvajanja popoldanskih stikov tudi v bodoče. Temu sodišče druge stopnje pritrjuje in dodaja, da je očitno, da se je dosedanji termin izvajanja stikov pod nadzorom v popoldanske času (med 14.00 in 16.00 uro) za deklico obnesel, zato ga nima smisla spreminjati. Pritrditi je tudi prvostopenjskim razlogom, da sta dolžna udeleženca prilagoditi svoje službene obveznosti koristim otroka, s čimer do sedaj tudi ni bilo večjih težav (12. točka obrazložitve). Pritožbena prizadevanja za stike v dopoldanskem terminu (med 8.00 in 10.00 uro) so neutemeljena.

12.Neutemeljena so pritožbena izvajanja nasprotne udeleženke, ki so bila podana po njeni pooblaščenki, da bi bilo treba ugoditi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 26. 3. 2025 in stike ukiniti. Kajti ta predlog je sodišče prve stopnje že zavrnilo s sklepom o začasni odredbi z dne 6. 5. 2025, ki je bil v pretežni meri potrjen s strani Višjega sodišča v Mariboru s sklepom z dne 11. 6. 2025, kar pomeni, da je bil navedeni predlog že pravnomočno zavrnjen. Gre torej za že razsojeno stvar, o kateri ni dovoljeno ponovno odločati (274. člen ZPP v zvezi z 42. in 100. členom ZNP-1).

13.Neutemeljene so pritožbene navedbe o dogodkih po 1. 8. 2025, ko je bil izveden narok za izdajo začasne odredbe in izdan izpodbijan sklep. Ti dogodki (in v tej zvezi predloženi listinski dokazi, datirani po 1.8.2025) so namreč izven časovnih mej pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, predmet pritožbenega preizkusa pa so lahko zgolj okoliščine, ki so že obstajale v času prvostopenjske odločitve o začasni odredbi. Omenjene trditve in listinske dokaze bo lahko sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem teku postopka.

14.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila proti nasprotnemu udeležencu 11. 7. 2025 vložena obtožnica. To ne drži. Iz podatkov spisa izhaja, da je policija takrat na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru vložila kazensko ovadbo zoper nasprotnega udeleženca (priloga C20 sodnega spisa), podatki spisa vložitve obtožnice ne izkazujejo.

15.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stiki pod nadzorom za otroka niso varni. Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podrobno pojasnilo, da stiki pod nadzorom potekajo v kontroliranem okolju pod nadzorom strokovnega delavca CSD, ki bdi na primernosti izvajanja stikov in počutjem otroka, pri čemer razpolaga z znanji, na podlagi katerih je sposoben prepoznati morebitno stisko otroka in ustrezno ukrepati oziroma v skrajnem primeru stik tudi prekiniti. Stiki pod nadzorom potekajo torej v varnem okolju, nasprotna pritožbena izvajanja so neutemlejena.

16.Na pritožbene navedbe, da je strokovni delavec CSD na zaslišanju 1. 8. 2025 sam priznal, da nima strokovnega znanja ocenjevati, ali so pri mladoletni A. prisotni znaki spolnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca in kako lahko otroci reagirajo ob stikih s storilci kaznivih dejanj, sodišče druge stopnje odgovarja, da so bili ravno zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja nad mladoletnim otrokom določeni stiki pod nadzorom, zgoraj navedena vprašanja pa bodo predmet izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki jo je sodišče prve stopnje pozvalo, naj urgentno pristopi k izdelavi izvedenskega mnenja, s čimer se je strinjala (kot izhaja iz korespondence med sodiščem prve stopnje in izvedenko z dne 27.8.2025 na l. št. 173 sodnega spisa).

17.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

18.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo, ki jih je priglasil nasprotni udeleženec, v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

Zveza: