- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 911/2000
ECLI:SI:VSKP:2001:I.CP.911.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Višina odškodnine za odvzeto nepremičninoSodba obravnava vprašanje, kako se določi višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino, pri čemer se postavlja vprašanje, ali se vrednost nepremičnine določi na podlagi cen v času začetka razlastitvenega postopka ali se lahko revalorizira na dan odločanja o odškodnini.
- Interpretacija vrednosti nepremičnineSodišče se ukvarja z interpretacijo pravnega standarda 'vrednosti nepremičnine' in ugotavlja, da ta ne more biti omejena le na ceno nepremičnine v času izdaje sklepa o razlastitvi, temveč mora upoštevati tudi inflacijo in spremembe na trgu.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Določba 2. odst. 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne izključuje možnosti revalorizacije z upoštevanjem cene v času izdaje odločbe o odškodnini.
Izrek
Ugodi se pritožbi in se izpodbijani sklep prve stopnje r a z v e l j a v i v kolikor nasprotnim udeležencem ni bila priznana višja odškodnina od tiste, ki je določena v točki 2 izpodbijanega sklepa in se v navedenem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim odločilo tudi, da mora predlagatelj nasprotnim udeležencem za razlaščeno nepremičnino plačati odškodnino in sicer R.V. 19.748,00 SIT, A.G. 59.243,00 SIT in A.Ž. 59.243,00 SIT. Pri odločanju o višini odškodnine za razlaščene nepremičnine je sodišče upoštevalo cene nepremičnin, ki so veljale v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka (25.5.1998). Nasprotni udeleženci se pritožujejo po svojem pooblaščencu proti navedeni sodni odločbi, pri tem pa zatrjujejo vse pritožbene razloge. Sodišče prve stopnje naj bi storilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni upoštevalo vseh opozoril sodišča druge stopnje in ponovno odločilo nepravilno in škodljivo za "tožene stranke". Od 25.5.1998 do izdaje izpodbijanega sklep se je cena nepremičnin bistveno dvignila tako zaradi stanja na tržišču kot tudi zaradi same inflacije. Pritožba je utemeljena. 2. odst. 26. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih res določa, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa iz 33. čl. istega zakona, torej sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Vendar pravnega standarda "vrednosti nepremičnine" ni mogoče interpretirati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vrednost nepremičnine v konkretnem primeru lahko pomeni le stanje nepremičnine (status, opremljenost, obdelanost ipd.) v času izdaje razlastitvenega sklepa, ne pa tudi cene nepremičnine v navedenem času. Takšna odločitev bi bila namreč zaradi inflatornih gibanj cen, krivična do lastnikov razlaščenih nepremičnin v vseh primerih, ko poteče daljši čas od izdaje sklepa o razlastitvi do sklepa o določitvi odškodnine. Zato je v takšnih primerih vsekakor potrebno ceno nepremičnine revalorizirati na dan odločanja o odškodnini. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in posledično ni ugotovilo vseh dejstev, ki vplivajo na višino odškodnine. Zaradi tega je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep prve stopnje v navedenem obsegu (365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).