Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega, res ne izpodbija domneve glede sočasnosti plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku med drugim zatrjevala, da je imela tožnica 60-dnevni plačilni rok in je skoraj vedno zamujala s plačili ali pa je račune plačala zgolj delno in na različne načine, česar tožnica ni prerekala; to pa po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 329,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 – dnevnega roka dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne (1. odstavek izreka), tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 489,53 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe dalje do plačila (2. odstavek izreka).
2. Zoper izpodbijano sodbo je zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožnica s predmetno tožbo izpodbija učinke verižne kompenzacije z dne 09. 04. 2009 (priloga A2), s katero je toženki plačala dobavo kartonskih cevi - repro materiala po računu št. 770-2008 z dne 28. 08. 2008 in z dnem zapadlosti 26. 12. 2008 (priloga A7) in računu št. 777-2008 z dne 29. 08. 2008 in z dnem zapadlosti 27. 12. 2008 (priloga A9).
6. V zvezi z objektivnim pogojem izpodbojnosti je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zaradi vzajemnih obveznosti obeh pravdnih strank izpolnitev obveznosti plačila blaga v konkretnem primeru ni mogla povzročiti posledic iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, saj se glede na opravljeno dobavo blaga in plačilo (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju - v običajnem roku in na običajen način) čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika ni spremenila (podobno tudi VSL sodba I Cpg 511/2011 z dne 16. 06. 2011). Ker toženka na podlagi verižne kompenzacije ni prejela nikakršnega premoženja tožnice, hkrati pa je sama opravila storitev, ki ni bila manjše vrednosti, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preizkusiti, ali je morda podan (objektivni) pogoj izpodbojnosti po 2. odstavku 271. člena ZFPPIPP.
7. Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (1. točka 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP); to domnevo pa lahko izpodbije upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP).
8. Čeprav ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega, res ne izpodbija domneve glede sočasnosti plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku med drugim zatrjevala, da je imela tožnica 60-dnevni plačilni rok in je skoraj vedno zamujala s plačili ali pa je račune plačala zgolj delno in na različne načine, česar tožnica ni prerekala (2. odstavek 214. člena ZPP); to pa po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
9. Pritožba sicer pravilno navaja, da sodišče v skladu s 3. odstavkom 180. člena ZPP na pravno podlago ni vezano, kar pomeni, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag, vendar pa navajanje, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti tudi po 2. alineji 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP ni utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je toženka v skladu z 2. odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbila domnevo po 1. točki 1. odstavka 271. člena, ki se nanaša tako na prvo kot na drugo alinejo. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da tožnica tudi ni zatrjevala dejanskega stanja, ki bi ustrezalo 2. alineji 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, pri iskanju možnih pravnih podlag pa je sodišče vedno vezano na trditveno podlago pravdnih strank.
10. ZFPPIPP določa, da je pravno dejanje izpodbojno, če sta kumulativno izpolnjena tako objektivni kot tudi subjektivni pogoj izpodbojnosti. Kljub temu, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da objektivni pogoj ni izpolnjen, kar že pomeni, da dejanje stečajnega dolžnika, ki ga tožnica s tožbo izpodbija, ni izpodbojno, se je v nadaljevanju te obrazložitve vseeno opredelilo tudi do subjektivnega pogoja izpodbojnosti.
11. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega (kompenzacije z dne 20. 12. 2007, dne 21. 02. 2008, dne 07. 10. 2009 in dne 23. 11. 2009), na to ugotovitev pa je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP), je toženka uspela izpodbiti tudi domnevno bazo iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ne glede na to pa ugotovljena dejstva in okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi s poslovanjem med pravdnima strankama v kritičnem obdobju, zlasti njuno poslovanje tudi še po sklenitvi izpodbijane kompenzacije, pri čemer je tožnica račune toženki dokaj redno (z zamudo) plačevala (priloge B2-B36), direktor toženke pa je izpovedal, da je tožnici zaupal in verjel v njeno pošteno poslovanje, po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage za zaključek, da bi toženka v kritičnem času morala dvomiti v plačilno sposobnost tožnice in ob skrbnosti dobrega gospodarja oziroma strokovnjaka preveriti njeno finančno stanje. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da v času sklenitve izpodbijane kompenzacije transakcijski računi tožnice sploh še niso bili blokirani (priloga A4), predlagatelj stečajnega postopka nad tožnico pa je ugotovil, da je tožnica postala plačilno nesposobna šele oktobra 2009, torej po sklenitvi izpodbijane kompenzacije (priloga A10). Glede na navedeno torej tudi subjektivni pogoj izpodbojnosti po 2. točki 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP ni podan.
12. Ker v pritožbi tako niso podani dovoljeni razlogi, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 329,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 – dnevnega roka dalje do plačila (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo strošek sestave odgovora na pritožbo v višini 254,40 EUR (tar. št. 3210), materialne stroške v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002) in 20 % DDV (54,88 EUR).
14. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.