Jedro

Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj.

Izrek

Pritožbi obsojenega A. A. se ugodi in se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II Kr 25242/2020 z dne 25. 4. 2022 na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo I K 12741/2020 z dne 19. 1. 2021 ter obsojenemu A. A. izreklo v njej določeno kazen pet mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP je obsojenca oprostilo plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenec smiselno iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in s predlogom, da se mu pogojna obsodba ne prekliče. 3. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

4. Obsojenec v pritožbi navaja, da je invalidna oseba in da je bil nazadnje zaposlen v O. v letu 2008, od takrat pa zaradi sladkorne bolezni in inzulinskega zdravljenja ni bil več zaposlen; da je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je nezmožen za delo ter da se njegova petčlanska družina preživlja s socialno denarno pomočjo. Dolgovanega zneska ni bil zmožen plačati, lahko bi ga pa plačal v nižjih denarnih obrokih, ne pa po 150,00 EUR mesečno, kolikor je zahtevala oškodovana družba še pred prijavo zadeve policiji.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z oceno, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja ni v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu kljub njegovi pripravljenosti onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč v njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja, in da bi lahko stopil v stik z oškodovano družbo in postopno odplačeval dolg, pa tega ni storil. O objektivni zmožnosti, da bi na takšen način posebni pogoj izpolnil, pa sklepa iz podatkov, da nima premoženja v Republiki Sloveniji, da ni zaposlen in ne prejema nikakršnih denarnih nadomestil, da pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, pri čemer je slednje razvidno iz odgovora Centra za socialno delo sodišču, ter da iz registra transakcijskih računov ne izhaja, da bi imel odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

6. Obsojenec v pritožbi navaja, da je invalid in da od leta 2008 ni zaposlen, da je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in trenutno nezmožen za delo. Iz odgovora Centra za socialno delo, ki ga navaja sodba sodišče prve stopnje, pa izhaja, da v obdobju od 18. 6. 2020 do 30. 4. 2021 ni bil prejemnik denarne pomoči, od 1. 5. 2021 dalje pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno. Obsojenec bi moral posebni pogoj izpolniti do 18. 6. 2021, za to obdobje pa v zadevi niso bili pridobljeni podatki o tem, s čim se je takrat preživljal, ali je bil v tem času sposoben za delo in ali je bil zmožen oškodovancu povrniti dolg ali vsaj del dolga, tudi glede na okoliščino, da od 1. 5. 2021 dalje prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR.

7. Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj. Njegovo zdravstveno stanje je razvidno iz zdravstvene dokumentacije, iz odločbe Centra za socialno delo z dne 19. 1. 2022 pa izhaja, da obsojenčeva družina prejema denarno socialno pomoč tudi za plačilo položnic za plačila najemnin, obratovalnih stroškov ter drugih potreb v gospodinjstvu, to pa so prav tako okoliščine, ki so pomembne za oceno objektivne zmožnosti obsojenca, da dolg povrne in morajo biti predmet ocene v tem postopku. Že iz osebnih podatkov obsojenca, ki so bili znani ob izreku sodbe leta 2020, je razvidno, da je bil brez zaposlitve in da je oče dveh otrok, v izjavi o predlogu, da se pogojna obsodba prekliče, pa je navedel, da je še vedno prijavljen na zavodu za zaposlovanje, torej nima zaposlitve, da zaradi slabega zdravstvenega stanja težko opravlja delo in čaka na novo oceno o delovni zmožnosti in da njegova družina prejema denarno pomoč, ki jo vso porabi za otroke in prehrano. Neodzivnost obsojenca, ker ni prišel na narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni odvezovala sodišča, da bi, glede na takšne obsojenčeve navedbe, podatke o njegovih virih preživljanja v letu, ko bi moral izpolniti posebni pogoj, skupaj s podatki o njegovi družini in njenih finančnih razmerah, pridobilo pri centru za socialno delo in jih nato skupaj z ostalimi dokazi upoštevalo pri presoji, ali je bil posebni pogoj objektivno zmožen izpolniti.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in zadevo vrnilo v novo odločitev, pred katero bo sodišče prve stopnje postopalo v nakazani smeri in pridobilo vse za odločitev potrebne podatke (tretji odstavek 402. člena ZKP).