Jedro

Ker pri tožniku ne gre za socialno ogroženost, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge, poleg tega pa dolg tudi ni neizterljiv, saj davčna uprava ves čas skuša dolg izterjati, niso izpolnjeni pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 20. 8. 2009 in z dne 22. 7. 2009 ter da se mu odpiše dolg iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 9.389,25 EUR, ki ga na dan 31.5. 2009 predstavlja glavnica v znesku 4.228,45 EUR in zamudne obresti v znesku 5.160,80 EUR.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da ga sodišče vodi pod nepravilnim stalnim bivališčem, saj ima bivališče v A. 82 A, ... in tako dobiva pošto v nepravem času. Nadalje meni, da že od leta 2005 dalje ne dolguje nikomur več ničesar ter ima že od takrat dalje preplačilo iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prilaga fotokopijo zadnje odločbe z dne 20. 4. 2012, ki jo je prejel od Ministrstva za ..., s katero je postopek ponovno vrnjen na C.. Od C. še do danes ni dobil potrdila o stanju, ki ga je zahteval. Ta je odločbo, ki bi jo moral knjižiti že v letu 2005 knjižil šele v letu 2011 in še to nepravilno. V kolikor se pritožba ne bo upoštevala bo ponovno vložil tožbo, saj želi dokazati pravilnost, prav tako bo zahteval odškodnino za nenehna vznemirjanja od leta 2005 dalje s strani C.. V dopolnitvi k pritožbi prispelo na sodišče prve stopnje z navadno pošto dne 14. 5. 2012 še navaja, da je prejel potrdilo C., da ima poravnane vse obveznosti na dan 8. 5. 2012. Toženka je podala odgovor na pritožbo v katerem meni, da je potrebno pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Strinja se z razlogi sodbe v katerih sodišče sprejema zaključke, da niso izkazani pogoji za odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tožnika, saj ta ne izkazuje obstoja socialne ogroženosti kot enega izmed pogojev, ki morajo biti v skladu z določilom 7. člena Pravilnika o odpisu o obročnem plačilu in o odlogu plačila dolga izpolnjeni, da se lahko dolg odpiše. Glede v pritožbi na novo predloženih dokazov meni, da je tožnik s predložitvijo teh dokazov in navajanja teh dejstev, upoštevajoč določbo 286. člena ZPP kot določbo 337. člena ZPP, prekludiran, saj tožnik ni izrecno pojasnil zakaj te dokazne predloge vlaga šele sedaj oziroma tako pozno. Glede nepravilnosti vročanja sodnih pisanj na naslov tožnika B. namesto pravilno A., toženka meni, da je tožnik na naroku dne 16. 11. 2011 bil zaslišan kot stranka in je kot naslov bivanja izrecno navedel B. 79. Prav tako je razvidno, da tožnik vsa pisanja, ki so s tem naslovom prejme. Tako, da ne obstoji absolutna bistvena kršitev določb ZPP glede nepravilnosti vročanja sodnih pisanj na naslov B. namesto pravilno A.. Sodišče se je v obrazložitvi sodbe opredelilo do navedb tožnika glede domnevnega že izvedenega celotnega plačila dolga in kakšno je bilo stanje dolga na dan 31. 5. 2009. Odločba Ministrstva za ... z dne 20. 4. 2012 ne more vplivati na pravilnost izdanih odločb tega spora, saj je razvidno, da se odločba nanaša zgolj na davčni dolg, ki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje niti ne zajema. Nanaša pa se na davčni dolg po stanju na dan 24. 1. 2005, z izpodbijanimi odločbami pa je bilo odločeno o dolgu po stanju na dan 31. 5. 2009. Predlaga, da se pritožba zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe direkcije toženke z dne 20. 8. 2009, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnika zoper začasno odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote ... z dne 22. 7. 2009. Prvostopenjski organ toženca je dne 22. 7. 2009 izdal začasno odločbo, s katero je vlogi tožnika delno ugodil in odločil, da bo možno del dolga, ki ga predstavljajo zamudne obrestmi, odpisati pod pogojem, da zavezanec do 22. 10. 2009 v enkratnem znesku poravna preostali del dolga, ki ga predstavlja glavnica v višini 4.228,45 EUR in obresti, izračunane po medbančni obrestni meri v višini 296,34 EUR.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Tožnik je dne 8. 6. 2009 naslovil vlogo s prošnjo za odpis ali delni odpis davčne obveznosti na C., ki je vlogo prejel dne 9. 6. 2009 in jo odstopil Območni enoti toženca v .... Ta je po pridobitvi podatkov od Centra za socialno delo in od C. odločila z začasno odločbo, da se vlogi tožnika delno ugodi, v kolikor od skupnega dolga v višini 9.389,25 EUR plača v enkratnem znesku dolg v višini glavnice 4.228,45 EUR z obrestmi po medbančni obrestni meri v višini 296,34 EUR do 22. 10. 2009 ter o tem predloži dokazilo. Tožnik navedenega dolga do roka ni plačal, zato je pritožbeni organ toženca pritožbo zavrnil. Sodišče prve stopnje je na podlagi potrdila Centra za socialno delo ... z dne 5. 1. 2012 štelo, da tožnik v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 ni v evidenci upravičenih oseb do denarne socialne pomoči. Glede višine samega dolga je vpogledalo listine v spisu in zaslišalo pričo A.A., zaposleno pri C. in zaključilo, da so pravilni podatki o dolgu tožnika iz naslova obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje na dan 31. 5. 2009, kakor jih je sporočil C. toženki z dopisom z dne 13. 7. 2009. Kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določa Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 129/2006). Iz vloge tožnika z dne 8. 6. 2009 je razvidno, da je ta prosil za odpis ali delni odpis dajatve. V skladu s 7. členom Pravilnika se dolg iz naslova prispevkov lahko odpiše: zaradi neizterljivosti ali zaradi socialne ogroženosti zavezanca. Ko evidenco o dolgu vodi toženka se dolg odpiše zaradi neizterljivosti z odločbo, s katero se ugotovi, da je prispevek neizterljiv zaradi tega, ker je zastarala pravica do izterjave prispevkov, ali da je zavezanec umrl in ni zapustil nikakršnega premoženja, iz katerega bi se lahko dolg izterjal. V danem primeru je dolg za katerega odpis je prosil tožnik vodil DURS. V tem primeru se v skladu s 3. točko 7. člena Pravilnika dolg lahko odpiše zaradi socialne ogroženosti vložnika, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: socialno ogroženost zavezanca je ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki morajo biti veljavna v času vložitve vloge; mesečni bruto dohodek na družinskega člana ne presega 50 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo; plačilo oziroma izpolnitev obveznosti ni zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, je že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj dve dejanji izvršbe. Toženka v predsodnem postopku je pravilno ugotovila, da pri tožniku ne gre za socialno ogroženost zavezanca, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge. Tožnik je vlogo podal dne 8. 6. 2009, v tem obdobju ni bil prejemnik denarne socialne pomoči. Dolg tožnika tudi ni neizterljiv saj DURS ves čas z uradnimi postopki poskuša dolg izterjati (rubež na TRR, na premičnine, vpis hipoteke), zavezanec tudi ni umrl. Glede delnega odpisa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec odločil, da je delni odpis možen in sicer se po 9. členu Pravilnika zavezancu lahko odpiše del dolga, ki ga predstavljajo zakonite zamudne obresti pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravna glavnico dolga z obrestmi iz 3. člena tega Pravilnika in če je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj eno dejanje izvršbe. Navedeni pogoji so v času izdaje prvostopne odločbe toženke bili podani in območna enota toženca z začasno odločbo z dne 22. 7. 2009 pravilno odločila, da se vlogi tožnika delno ugodi in da se del dolga v skladu z 9. členom Pravilnika odpiše. Ker tožnik do roka ni poravnal glavnice je toženka v pritožbenem postopku pravilno zavrnila pritožbo.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da sodišče vodi pritožnika pod nepravim stalnim bivališčem. Tožnik je v tožbi navedel naslov B.79, pošta ... in navedenega naslova tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni spremenil do dopisa poslanega sodišču priporočeno dne 30. 12. 2011. Tudi po tem obdobju, ko je sodišče tožnika vabilo na narok za glavno obravnavo mu je pisanje bilo vročeno, saj se je obravnave dne 26. 3. 2012 udeležil, prav tako je prejel izpodbijano sodbo. Tako, da zaradi vročanja pisanj tožniku na naslov B. 79, ... tožniku niso nastale kakšne posledice, ki bi vplivale na odločitev v predmetni zadevi. V zvezi s tem toženka pravilno opozarja na določilo 6. odstavka 139. člena ZPP, ki pravi, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. V predmetni zadevi je odločilnega pomena, ali so obstajali pri toženi stranki zakoniti razlogi za odpis oziroma za delni odpis obveznosti tožnika iz naslova neplačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Toženka je pri tem štela, da je obseg dolga na dan 31. 5. 2009 takšen, kakršen ji je bil sporočen s strani DURS z dopisom z dne 13. 7. 2009. V kolikor tožnik ne bi imel dolga do toženke je tudi ne bi zaprosil za odpis. Sodišče je pri tem preverjalo obseg dolga na dan 31. 5. 2009 na podlagi listin in tudi z zaslišanjem priče A.A. iz C. ter štelo, tudi zaradi tega, ker tožnik takšnemu pričanju ni ugovarjal, da je pravilen dolg iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini, kakor ga je C. sporočil toženki z dopisom z dne 13. 7. 2009. Odločba Ministrstva za ... z dne 20. 4. 2012 na odločitev v predmetni zadevi nima vpliva, prav tako ne potrdilu C. z dne 8. 5. 2012, da ima tožnik pri davčni upravi na dan 8. 5. 2012 plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, saj se je v predmetni zadevi presojala pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 20. 8. 2009, ki se nanaša na vlogo tožnika glede odpisa oziroma delnega odpisa davčne obveznosti, kakor je ta znašala do toženke na dan 31. 5. 2009. V skladu z določbo 337. člena ZPP v povezavi s členom 286. ZPP gre tudi za nedovoljene pritožbene novote, za katere tožnik ni navedel oziroma izkazal ekskulpacijskega razloga.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.