Jedro

V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kar tudi sama zatrjujeta toženca, osebna vročitev na naslovu, ki ga navede tožeča stranka v tožbi, na katerem dejansko toženca ne bivata, ni možna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo odločilo, da morata toženca plačati tožnici naslednje zneske: 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.8.2019 dalje do plačila, 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.9.2019 dalje do plačila, 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.10.2019 dalje do plačila, 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2019 dalje do plačila, 300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.12.2019 dalje do plačila.

2. Zoper takšno sodbo se pritožujeta toženca smiselno zaradi kršitev določb pravdnega postopka iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarjata, da jima navedena sodba ne tožba nista bili pravilno vročeni. Živita namreč na naslovu G., kjer imata prijavljeno stalno prebivališče in ne na naslovu kamor sta se vročali tožba in sodba in sicer Z. Povabilo k postopku mediacije in sodbo sta prejela zgolj slučajno. Z nevročitvijo tožbe tožencema jima je bila odvzeta možnost sodelovana v postopku. Predlagata, da sodišče druge stopnje ugodi njuni pritožbo, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata stroške.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo člena 453.a ZPP, ki določa, da v postopku v sporih majhne vrednosti v primeru kadar tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, sodišče šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek in zato brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke v postopku v sporih majhne vrednosti postavlja neizpodbitno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Pred izdajo sodbe sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (ali je tožba sklepčna-kot pri zamudni sodbi) ampak le, ali so podane splošne procesne predpostavke in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne smejo razpolagati. Zato so tudi pritožbeni razlogi omejeni: sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali ker je bila pripoznava dana v zmoti ali pod prisilo ali pod vplivom zvijače (ZPP člen 338/3).

6. Toženca izpodbijata sodbo v obravnavanem primeru prav iz razloga kršitve bistvenih določb pravdnega postopka in sicer nepravilne vročitve. Bistvo njunih pritožbenih navedb je, da imata že od 16. 10. 2019 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu G., kjer od 15. 7. 2019 dalje tudi dejansko bivata. Sodišče prve stopnje pa je sodna pisanja v obravnavanem postopku vročalo na naslov Z. 7. V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kar tudi sama zatrjujeta toženca, osebna vročitev na naslovu, ki ga navede tožeča stranka v tožbi, na katerem dejansko toženca ne bivata, ni možna. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 kot tudi upoštevaje argumentacijo ustavne odločbe U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 je vročitev sodnega pisanja na podlagi pravila o fikciji vročitve iz 142. člena ZPP namreč vezana na naslov dejanskega prebivališča. Pritožbena zatrjevanja tožencev, za katera tudi ponudi dokaze (osebna izkaznica, najemna pogodba za stanovanje), pa so takšna, da pri naslovnem sodišču vzbujajo dvom o tem, ali sta toženca v času vročanja predmetne tožbe tudi dejansko bivala na naslovu, ki ga je v tožbi kot naslov tožencev navedla tožnica. Tožnica v odgovoru na pritožbo sicer meni, da temu ni tako in da je dejansko prebivališče tožencev na naslovu, ki ga je navedla v tožbi.

8. Glede na navedeno lahko sodišče druge stopnje zaključi le, da je zaenkrat preuranjena presoja sodišča prve stopnje, da je z vročitvijo tožbe tožencema v odgovor izpolnjen zahtevan pogoj za izdajo sodba na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.

9. Glede na ustavno pravico do pritožbe sodišče druge stopnje ne more samo rešiti zadeve, zaradi česar je treba pritožbi ugoditi. Tako se izkaže, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi tožencev ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje.

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti dejansko prebivališče tožencev v času vročanja in v kolikor se bodo njune pritožbene trditve izkazale za resnične izpeljati postopek po določilih postopka o sporu majhne vrednosti.

11. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri Okrajnem sodišču v Mariboru.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).