31. 1. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe društva Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije, Trzin, ki ga zastopata dr. Jorg Sladič in mag. Pavla Sladič – Zemljak, odvetnika v Ljubljani, na seji 31. januarja 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 385., 386., 387., 388., 389. in 391. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 160/2011 z dne 15. 9. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 4163/2010 z dne 24. 11. 2010 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 794/2010-I z dne 22. 6. 2010 se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik oziroma pritožnik izpodbija v 1. točki izreka navedene določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti kot eno izmed izrednih pravnih sredstev. Zatrjuje njihovo neskladje z 2., 22., 153. in 158. členom Ustave ter s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Istočasno vlaga ustavno pritožbo, v kateri izpodbijani sodbi Vrhovnega sodišča očita kršitev 14., 22., 23., 33. in 60. člena Ustave ter 6. člena EKČP.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer pobudo vložil po formalnem izčrpanju vseh pravnih sredstev. Vendar je predpostavka za vložitev pobude v takšnih primerih tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS, XVI, 79). Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev vključuje tudi izčrpanje pravnih sredstev, ki pomenijo odgovor na pravno sredstvo nasprotnika. Tudi v teh pravnih sredstvih ima namreč stranka možnost uveljavljati ustavnopravne vidike zadeve in si s tem zagotoviti, da se mora sodišče opredeliti do teh njenih očitkov (glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-3072/08, Up-104/10 z dne 19. 4. 2011). Pobudnik očitka o protiustavnosti določb ZPP, ki jih izpodbija, ni uveljavljal že v postopku pred rednimi sodišči, čeprav je imel možnost to storiti v vloženem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti. To pomeni, da v materialnem smislu ni izčrpal pravnega sredstva, ki mu je bilo na voljo za varstvo njegovih človekovih pravic, in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti, v tem delu ni dopustna. Pobudnik zato kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo ustavne pritožbe pa ni utemeljen (2. točka izreka).

5.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi morali obstajati utemeljeni razlogi, teh pa pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik