Jedro

Sklep stečajnega senata, s katerim se ugotavlja, da je kupec plačal kupnino, in odreja bremen prost vpis v zemljiško knjigo, ni dovoljenje državnega organa za promet nepremičnine v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN. Zato je obveznost plačila davka v tem primeru nastala s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (1. odstavek 8. člena ZDPN). Ker tožnik ni podal napovedi za plačilo davka v 15 dneh od sklenitve pogodbe, so mu pravilno odmerjene zamudne obresti. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da davek od prometa nepremičnin plača kupec, to ne pomeni, da se davek odmeri kupcu, temveč le, da je kupec stranski intervenient v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3.4.1999, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada N.m., Izpostave N.m. z dne 18.1.1999. S to odločbo je prvostopni upravni organ tožeči stranki odmeril davek na promet nepremičnin od davčne osnove 394.040.000,00 SIT po stopnji 2 % v znesku 7.880.800,00 SIT in obresti v znesku 305.420,00 SIT, skupaj torej 8.186.220,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločbi in razlogom, ki jih je v obravnavani zadevi v svoji odločbi navedla tožena stranka. Svojo odločitev je oprlo na 4. in 8. člen Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN, Uradni list RS, št. 47/90), po katerem je zavezanec za davek od prometa nepremičnin vedno prodajalec, ki mora po določbi 193. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96 in 87/97) tudi vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin v roku 15 dni po nastanku davčne obveznosti, to je po podpisu oziroma sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če se pogodbeni stranki pogodbeno dogovorita, da nosi stroške plačila davka na promet nepremičnin kupec, ima kupec po določbi 195. člena ZDavP položaj stranke v odmernem postopku, s čemer pa ne postane zavezanec.

Pojasnilo je tudi, da sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, izdan v stečajnem postopku, na katerega se tožeča stranka sklicuje, ni potrdilo v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN. S takšnim sklepom se namreč v stečajnem postopku ne dovoljuje prodaja nepremičnine, pač pa se le ugotavlja, da je kupec plačal kupnino, in odreja bremen prost vpis lastninske pravice na kupca. Zato obveznost za plačilo davka na promet nepremičnin ne nastane s pravnomočnostjo takšnega sklepa ampak že s sklenitvijo prodajne pogodbe in njeno potrditvijo v obliki notarskega zapisa. To pa je bilo v tem primeru 22.10.1998. Zato bi morala tožeča stranka napovedati odmero davka v 15 dneh po tem datumu. Ker pa jo je napovedala šele 13.1.1999, so bile v skladu s 196. členom ZDavP za čas od 8.11.1998 do 13.1.1999 upravičeno zaračunane zamudne obresti.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi kršitve materialnega prava in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovni postopek prvostopnemu sodišču. Vztraja pri svojih tožbenih navedbah in pri pritožbenih navedbah v upravnem postopku, na katere se sklicuje in jih v pritožbi ne ponavlja. Meni, da je njeno stališče, da se v stečajnem postopku pridobi lastninska pravica s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata in ne s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, pravilno. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice po posebni določbi stečajnega zakona.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri ugotovitvah in zaključkih svoje odločbe ter izpodbijane sodbe, in predlaga, da vrhovno sodišče tožbo zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa odgovora na pritožbo ni podalo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru davčna obveznost nastala s sklenitvijo pogodbe o prodaji nepremičnine, kot to določa 1. odstavek 8. člena ZDPN. V 2. odstavku 8. člena ZDPN je določeno, da izjemoma, če je za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje državnega organa ali kakšen drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je zavezancu sporočeno dovoljenje oziroma, ko postane pravni akt pravnomočen, čeprav je bila pogodba sklenjena prej. Tožeča stranka torej nima prav, ko zatrjuje, da je davčna obveznost nastala šele s pravnomočnostjo sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu, ker tak sklep ne predstavlja dovoljenja državnega organa v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN. S tem sklepom stečajni senat namreč ne dovoljuje prodaje nepremičnine, pač pa le ugotavlja, da je kupec plačal kupnino, in odreja bremen prost vpis lastninske pravice na kupca. Pri tem ni pomembno, da brez tega sklepa vpis v zemljiško knjigo ni možen, saj ZDPN ne veže nastanka davčne obveznosti na vpis v zemljiško knjigo, temveč na sklenitev pogodbe (1. odstavek 8. člena ZDPN). ZDPN tudi ne veže nastanka davčne obveznosti na plačilo kupnine, zato je sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu za nastanek davčne obveznosti za plačilo davka od prometa nepremičnin pravno nepomemben.

Pravilno je torej ravnal organ prve stopnje, ki je tožeči stranki obračunal tudi obresti od poteka 15-dnevnega roka za napoved odmere davka na promet nepremičnin, ki začne teči z dnem sklenitve pogodbe, pa do vložitve napovedi za plačilo davka. Glede na to, da je bila pogodba sklenjena 22.10.1998, in je 15-dnevni rok za davčno napoved, ki ga določa 193. člen ZDavP, potekel 8.11.1998, tožeča stranka pa je napoved za odmero davka opravila 13.1.1999, so pravilno obračunane zamudne obresti (1. odstavek 196. člena ZDavP).

Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da v primeru, če se pogodbeni stranki dogovorita, da bo plačal prometni davek kupec, to še ne pomeni spremembe zavezanca za plačilo davka, saj je ta določen v 1. odstavku 4. člena ZDPN, temveč pomeni le, da je tudi kupec stranka v postopku odmere davka na promet nepremičnin, kakor to določa 195. člen ZDavP.

Glede na to, da v obravnavanem primeru niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.