Jedro

Pogodba o urejanju medsebojnih premoženjskih razmerij, ki med izvenzakonskima partnerjema ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, ni veljavna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - v drugem, tretjem in četrtem odstavku izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnica PT in FG, toženčev oče živela v času od 20.9.1990 pa do smrti FG v izvenzakonski skupnosti. (1.) Nadalje je ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba, ki sta jo dne 15.1.1996 sklenila FG kot prodajalec in PT kot kupovalka in s katero je FG prodal kupovalki 3-sobno stanovanje v Ljubljani, Š. ulica 34, navidezna pogodba in zato nična in nima pravnega učinka, ker je dejansko šlo za darilno pogodbo. (2.) Sodišče je tudi ugotovilo, da je PT prejela od zapustnika v dar 3-sobno stanovanje v Ljubljani, Š. ulica 34 in je zato dolžna to darilo delno vrniti do pokritja nujnega dednega deleža BG. (3.) Glede na tako odločitev o glavni stvari je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka pravdna stranka trpi svoje stroške tega pravdnega postopka (4.).

Zoper sodbo in sicer zoper 2., 3. in 4. tč. izreka omenjene sodbe se je tožnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odst. 353. čl. ZPP. Meni, da je sodba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. Poudarja, da noben pozitivni predpis v Republiki Sloveniji, tako tudi ne Zakon o notariatu ali Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določajo, da morajo biti premoženjske pogodbe med izvenzakonskima partnerjema sklenjene v obliki notarskega zapisa. Določba 1. tč. prvega odst. 47. čl. Zakona o notariatu se ne more uporabiti tudi v primeru pogodb o urejanju premoženjskih razmerij med izvenzakonskima partnerjema. Prav tako pa tudi ni nobene zakonske podlage za smiselno uporabo omenjenega predpisa v predmetni zadevi. Če bi zakonodajalec hotel, da zahtevana obličnost velja tudi za pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med izvenazkonskima partnerjema, bi to moral izrecno določiti. Sicer pa pritožnica poudarja, da 2. in 3. tč. izreka izpodbijane sodbe nimata razlogov, oziroma v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. V primeru, da je sodišče štelo pogodbo o prodaji stanovanja za nično, ker ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, je več kot očitno, da mora biti iz istega razloga nična tudi vsaka druga pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med izvenzakonskima partnerjema, tako tudi darilna pogodba.

Tožnica še opozarja, da sodišče sploh ni ugotovilo dejstva, da je bila pogodbena volja pogodbenih strank v pogodbi o prodaji stanovanja simulirana ter da sta pogodbeni stranki dejansko izrazili voljo po sklenitvi darilne pogodbe. Sodišče je ugotovilo, da je bila pogodba o prodaji stanovanja sklenjena v skladu z voljo obeh pogodbenih strank in da je bila njuna volja prosta napak. Pogodba o prodaji stanovanja je bila pravilno sklenjena in v celoti izpolnjena. Tožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da 2. in 3. tč. izreka sodbe zavrne kot neutemeljeno, tč. 4 pa spremeni tako, da tožencu naloži plačilo pravdnih stroškov tožnice, podrejeno pa tožnica predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je izvenzakonska skupnost na premoženjskopravnem področju izenačena z zakonsko zvezo. Za premoženjskopravna razmerja izvenzakonskih partnerjev torej veljajo enaka pravila kot pri zakonski zvezi. Tak zaključek nedvomno izhaja iz določbe 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Čim pa veljajo za premoženjskopravna razmerja izvenzakonskih partnerjev enaka pravila kot pri zakoncih, pa morajo biti tudi pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema sklenjene v skladu z določbo 1. tč. 47. čl. Zakona o notariatu (ZN), torej v obliki notarskega zapisa. Glede na določbo 48. čl. ZN torej pogodba, ki ni sklenjena med izvenzakonskima partnerjema v obliki notarskega zapisa, ni veljavna.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bili volji tožnice in FG za sklenitev kupoprodajne pogodbe za obravnavano stanovanje v Ljubljani na Š. ulici 34 skladni, vendar pa, da je pogodba nična, ker ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Zato je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi. Vendar je treba pritrditi pritožbenim navedbam, da 2. in 3. tč. izreka nimata razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi med seboj v nasprotju. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je veljavna darilna pogodba med izvenzakonskima partnerjema, če kupoprodajna pogodba med izvenzakonskima partnerjema ni veljavna zato, ker ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Tožnica torej v pritožbi utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v razveljavljenem obsegu v novo sojenje (prvi odst. 369. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi četrtega odst. 166. čl. ZPP.

V tem sklepu so bile uporabljene določbe ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92 na podlagi prvega odst. 498. čl. ZPP, Ur.l. RS št. 26/99.