Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje dolžnika in njegove žene ter ugotovilo, da razen nepremičnin, ki so v (so)lasti dolžnikove žene, nimata drugega premoženja. Natančno je popisalo solastne deleže nepremičnin in pri tem ugotovilo, da njihova vrednost (gre za deleže na 23 nepremičninah) znaša 40.599 EUR ter da v nobeni od teh nepremičnin dolžnikova žena ne živi. Navedeni znesek presega mejni znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kot ga za pridobitev brezplačne pravne pomoči (pogoji pa so enaki tudi za oprostitev sodne takse) določa ZSVarPre.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse in dolžniku omogočilo, da sodno takso 55 EUR plača v štirih zaporednih obrokih po 13,75 EUR (prvi ob rok zapade v 8 dneh, ostali pa 15. dne v tekočem mesecu).

2. Dolžnik je vložil laično pritožbo v kateri ni posebej navedel zoper kateri del sklepa jo vlaga. Ker sta II. in III. točka za dolžnika ugodni, pritožbeno sodišče šteje, da se pritožba nanaša le na I. točko, s katero je bil zavrnjen predlog za oprostitev sodne takse. V pritožbi dolžnik opozarja, da je bil na podlagi enakih podatkov o premoženjskem stanju v drugih zadevah oproščen plačila sodne takse, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo novega, s katerim se ga oprosti sodne takse. Posebej omenja VL 35234/2024 in I-451. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo zakonsko podlago, ki ureja oprostitev plačila sodne takse. Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah1 (v nadaljevanju: ZST-1) tako sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev2 poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Prvi odstavek 12.a člena ZST-1 določa, da se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke3, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZSVarPre med drugim v prvem odstavku 27. člena določa, da premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne sme dosegati ali presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, izjema je stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost ne presega 120.000 EUR (drugi odstavek 27. člena ZSVarPre).

5. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno presojalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje dolžnika in njegove žene A. A. ter ugotovilo, da razen nepremičnin, ki so v (so)lasti dolžnikove žene, nimata drugega premoženja. V 7. točki obrazložitve sklepa je natančno popisalo A. A. solastne deleže nepremičnin4 in pri tem ugotovilo, da njihova vrednost (gre za deleže na 23 nepremičninah) znaša 40.599 EUR ter da v nobeni od teh nepremičnin dolžnikova žena ne živi. Navedeni znesek presega mejni znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kot ga za pridobitev brezplačne pravne pomoči (pogoji pa so enaki tudi za oprostitev sodne takse) določa ZSVarPre.

6. Pritožba ugotovitvam o dolžnikovi ženi solastnih deležih na nepremičninah ne nasprotuje, prav tako ne njihovi vrednosti. Odločitev, ki jo je sodišče oprlo na tako ugotovljeno premoženje in zgoraj citirane zakonske določbe, je zato povsem pravilna, pritožba pa iz navedenih razlogov neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

7. Na koncu pritožbeno sodišče dodaja, da oprostitev sodne takse velja le za konkreten sodni postopek. Kot je bilo pojasnjeno, iz podatkov v izpodbijanem sklepu izhaja, da je ta pravilen. Po vpogledu v sklep v zadevi VL 35234/2024 pa je mogoče ugotoviti, da je tam sodišče upoštevalo le dejstvo, da dolžnik in njegova žena nimata nobenih dohodkov, ne pa tudi solastniških deležev dolžnikove žene na nepremičninah.

1 Uradni list RS 37/2008. 2 ZUPJS. 3 Gre za Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Uradni list RS, št.61/2010, v nadaljevanju: ZSVarPre. 4 V izogib nepotrebnemu ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na v sklepu sodišča prve stopnje navedene nepremičnine, ki so tako tudi del obrazložitve tega sklepa.