Jedro

Prekinitev stikov med staršem in otrokom lahko vodi v odtujevanje, kar je za zdrav razvoj brez dvoma ogrožajoče.

Očitek, da mnenje CSD ne more biti relevantno, ker temelji na enkratnem pogovoru in obisku, ni utemeljen, saj postopek izdaje začasne odredbe terja hitro odločitev sodišča in zato zadošča tudi nižji standard dokazanih pomembnih dejstev (izkazovanje verjetnosti).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stiki med mld. A. (l. 2011) in njegovim očetom začasno, do nadaljnjega potekajo vsak drugi vikend od petka do ponedeljka in vsako sredo popoldne. Drugačne predloge je zavrnilo in izreklo denarno kazen za primer kršitve izdane odredbe.

2.Zoper sklep se pritožuje mati ter predlaga njegovo spremembo tako, da se določijo stiki med sinom in očetom pod nadzorom CSD dve uri na teden, ali pa naj se sklep razveljavi in naj se ponovno odloča. Sodišču očita, da je slepo sledilo predlogu predlagatelja in CSD, ki je oba udeleženca videl zgolj enkrat in opravil krajši razgovor. Ni pa opravil ogleda bivanjskih razmer pri očetu, kljub temu, da je očitala slabe pogoje (droga, alkohol, Romi, idr.), češ da so v isti hiši prebivali že skupaj kot družina. To sicer drži, a tedaj sin še ni imel takih zdravstvenih, zlasti respiratornih težav. Glede zlorabe drog in alkohola je sodišče očitke napačno zavrnilo kot pavšalne, saj bi se lahko o prekrških prepričalo z vpogledom v evidenco. Predvsem pa ne drži, kar piše v poročilu vrtca, češ da se A. očeta razveseli, saj oče ni hodil ponj že več mesecev. Otrok skoraj po vsakem stiku z očetom zboli, oče pa skrb za njegovo zdravje zanemarja; sodišču očita, da se do teh očitkov ni opredelilo oz. jih je zavrnilo kot pavšalne, kar ne drži, saj je bila predložena zdravstvena dokumentacija. Oče že dalj časa ni imel stikov z otrokom, sedaj pa bo ta primoran pri njem prespati kar trikrat zapored. Vsaka sprememba rutine ga iztiri. Stikov, kot so določeni, tudi ne more biti, saj ima otrok logopeda v Ljubljani. Med vikendi otrok z materjo hodi na morje, kar je zanj ugodno, sedaj pa tega ne bi več mogel redno početi. Pritožnica sodišču očita, da ne sprevidi manipulativnega ravnanja očeta, ki želi njej samo nagajati. Do vseh navedenih očitkov naj se sodišče ne bi opredelilo. Končno še očita, da je imelo sodišče namen izvesti narok, pa ga naposled ni izvedlo.

3.S prepozno dopolnitvijo pritožbe, vložene dan po izteku roka za pritožbo, pritožnica sodišču pošilja urnik logopedske obravnave mld. A.

4.Oče je na pritožbo odgovoril in se zavzel za njeno zavrnitev ter opredelil stroške v zvezi s podanim odgovorom.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

8.Prvostopenjsko sodišče je razumno in prepričljivo, skratka pravilno obrazložilo, zakaj je nujno, da se stiki med mld. A. in njegovim očetom začasno sodno uredijo, saj starša o tem ne moreta doseči soglasja, pomembno pa je, da ima otrok tudi tekom postopka urejene in stabilne, predvidene redne stike z obema staršema. Prekinitev stikov med staršem in otrokom lahko vodi v odtujevanje, kar je za zdrav razvoj brez dvoma ogrožajoče. Mati niti ne zanika prekinitve teh stikov, celo v pritožbi predlaga izrazito omejene stike, namreč pod nadzorom CSD, za kar ni videti nobenih razlogov, niti jih ne navaja mati.

9.V kontekstu tega nespornega pomembnega dejstva sodišče ni "slepo sledilo" mnenju CSD, pač pa je to mnenje razumno in prepričljivo, oprto na lastno raziskavo ocene stanja v družini in poročilo vrtca. Očitek, da mnenje ne more biti relevantno, ker temelji na enkratnem pogovoru in obisku, ni utemeljen, saj postopek izdaje začasne odredbe terja hitro odločitev sodišča in zato zadošča tudi nižji standard dokazanih pomembnih dejstev (izkazovanje verjetnosti). Mnenje pristojnega Center za socialno delo, ki ima v postopkih, kot je ta, pomembno vlogo, je verodostojno; pritožnica ga z ničemer ne omaje.

10.CSD je razumno in prepričljivo navedel, da je stike med otrokom in očetom nujno potrebno določiti in da je njihova trenutna prekinitev za otroka ogrožajoča. Sugeriral je njihov obseg (vsak drugi vikend in en popoldan v tednu) ter zavrnil materino idejo, da bi bili ti stiki pod nadzorom. Za kaj takega CSD ni videl potrebe in je to ocenil za neprimeren predlog. V tej luči, torej začasne samovoljne prekinitve stikov s strani matere, je nekorekten očitek pritožbe, da bo sedaj "otrok primoran tri dni biti pri očetu", ko pa ga ni več navajen. Pa tudi ni izkazano, da bi se očeta otrok že tako odvadil, da bi stik zanj pomenil breme.

11.Navedba pritožnice, da A. med vikendom pelje na morje, kar je zanj koristno, ne more pretehtati zoper določene stike med očetom in sinom. Zdrav način preživljanja časa je gotovo koristen, ne more biti pa to argument, da drugi od staršev zaradi tega ne bi mogel ali smel imeti stikov za otrokom tudi za konec tedna. Tudi drugačnih zdravih načinov preživljanja časa je veliko in izbira "ali oče ali morje" je docela umetna.

12.Očitki, da naj bi bili stiki vsak drugi vikend in eno popoldne v tednu (kot jih je predlagal tudi CSD) za sina škodljivi, ker naj bi oče zlorabljal droge, so za zdaj brez podlage, dokaz z vpogledom v evidenco prekrškov pa navržen in informativne narave ter kot tak tudi neprimeren. Nobenih indicev ni, da bi oče za otroka ne znal, mogel ali želel ustrezno poskrbeti, kar vključuje tudi potrebno zdravstveno obravnavo otroka. Očitek, da otrok po stiku z očetom vedno zboli, je absurden in ga zdravstvena dokumentacija ne potrjuje (tj. ne potrjuje vzročne zveze med otrokovo boleznijo in stikom med otokom in očetom). Kako naj bi jo, pritožba logično, razumno ne pojasni. Oče je ravno tako dolžan otroka peljati na zdravstvene preglede ali terapije, kadar je to potrebno. Da ga kdaj ne bi, ni izkazano.

13.Očitek, da poročilo vrtca (po katerem otrok prihaja tudi od očeta urejen in se ga enako razveseli kot matere ter da oče z ustanovo lepo sodeluje) ne more biti verodostojno, češ da naj bi oče otroka v vrtec že dlje časa ne vodil oz. prihajal iskat, je zavajajoč in pravzaprav samo podpira nujnost izdane začasne odredbe, da se prepreči nadaljnje odtujevanje otroka očetu s strani matere. Ta težnja matere dokaj jasno izhaja tudi iz obsežne (mestoma tudi manj relevantne) medsebojne korespondence med staršema, ki je predložena s strani obeh udeležencev in se nahaja v prilogi tega sodnega spisa (denimo sporočilo matere: "Ne boš ga več videl.") Glede tega očitka je treba opozoriti, da je poročilo vrtca, ki ga mld. A. obiskuje, napisano 27. 2. 2025. Pripravila ga je svetovalna delavka ter podpisala ravnateljica vrtca. Pritožba, ki vsebuje navedbo, da oče "že več mesecev ni hodil v vrtec po otroka", pa je napisana v mesecu maju. Očitek torej ni precizen, zato se trditev, vsebovana v njem, ne izključuje s poročilom vrtca, da se otrok očeta, ki ga včasih pride iskat, enako razveseli, in da otrok vedno prihaja čist in urejen.

14.Očitke, da CSD ni preveril bivanjskih razmer pri očetu, je z ustreznimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje: gre za nekdanji skupni dom, torej domnevno slabih (ali slabših) bivanjskih vplivih, ki bi govorili zoper stike med očetom in sinom na tem istem naslovu, ne more biti in jih zaradi izdaje začasne odredbe ni bilo treba preverjati. Pojasnilo pritožbe, da so ti vplivi sedaj bolj kvarni, ker ima A. zdravstvene težave, ki jih prej ni imel, niso z ničemer prepričljivo izkazani, pa tudi konkretizirani niso, nasprotno. "Droga, alkohol, Romi" so navedeni v oklepaju kot nevarne okoliščine bivanja (pri očetu).

15.Glede očitka, da je sodišče najprej razpisalo narok, potem pa ga ni izvedlo, ker je zaradi bolezni sodnice odpadel, je treba najprej povedati, da narok v postopku izdaje začasne odredbe ni obvezen. Sodišče prve stopnje je res izvedlo en narok (10. 2. 2025), ki pa ni bil vsebinski; trajal je sicer 35 minut, vendar ni razvidno, da bi sodišče na naroku z udeležencema karkoli razpravljalo ali izvajalo kakršnekoli dokaze. Iz zapisnika (l. št. 22) izhaja le, da je predlagateljica podala vlogo z modifikacijo predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ta pa je predlagal, da mu sodišče podeli rok za odgovor, kar je tudi storilo. Zaradi navedenega je sodišče narok nato zaključilo in razpisalo novega. Tega pa res ni izvedlo, vendar na svojo predhodno odločitev o vodenju postopka sodišče ni vezano (10. tč. 270. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Očitno je sodišče prve stopnje dalo prednost hitrosti odločanja, ko je ocenilo, da ima odločilna dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti izkazana. Podlaga za to je bilo poročilo CSD in vrtca, glede česar sta se udeleženca tega postopka imela možnost izjasniti. Glede na okoliščine je bilo nujno, da se stike med A. in očetom, ki jih je mati onemogočala, čim prej določi, kot je to sodišče prve stopnje obrazložilo v 5. tč. obrazložitve svojega sklepa.

16.Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

17.Priglašeni pritožbeni stroški bodo delili usodo drugih stroškov ob koncu postopka (151. čl. ZPP v zv. s 42. čl. ZNP-1)

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.