Jedro

Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je pravnomočnost sodne odločbe.

Izrek

Zahteva obtoženega P.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Kopru je z v uvodu navedeno sodbo - pod točko A izreka spoznalo obt. P.K. in obt. H.S. za kriva nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. i n 2. odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko I/1 in I/2 izreka), za katero je obt. K. določilo kazen sedem let zapora, obt. H.S. pa kazen štiri leta in štiri mesece zapora, obtoženega P.K. kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ (dejanje opisano pod točko III. izreka), za katero mu je določilo kazen štiri mesece zapora, obtoženega P.K. in obtoženo H.S. kaznivega dejanja pranja denarja po 1. in 3. odstavku 252. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točka IV. izreka), za katero je obtoženemu P.K. določilo kazen tri leta zapora in denarno kazen v znesku 2.000.000 SIT, obtoženi H.S. pa določilo kazen dve leti zapora in denarno kazen 1.000.000 SIT; zatem pa obtoženemu P.K. izreklo enotno kazen deset leta zapora in denarno kazen v znesku 2.000.000 SIT, obtoženi H.S. pa enotno kazen šest let zapora in denarno kazen 1.000.000 SIT. D. P & Co d.o.o. I. je spoznalo za odgovorno kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 234.a člena KZ v zvezi s 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja in za kaznivo dejanje po 1. in 3. odstavku 252. člena KZ v zvezi s 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter ji izreklo kazen prenehanja pravne osebe. V izrečeni enotni kazni je sodišče obtoženemu P.K. in obtoženi H.S. v vštelo čas, ki sta ga prebila v ekstradicijskem priporu v Republiki Hrvaški in v priporu od 4.2.2003. Obtožencema je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka in vsakemu na 1.500.000 SIT odmerjeno povprečnino. V plačilo je obtožencema naložilo tudi premoženjskopravne zahtevke triinšestdesetih oškodovancev, s presežkom premoženjskopravnih zahtevkov pa je oškodovance napotilo na pot pravde. Po določbi 2. odstavka 96. člena ZKP je sodišče P.K. in H.S. odvzelo premoženjsko korist v znesku 4.760.000 SIT. Oškodovanca A.F. pa je s premoženjskopravnih zahtevkom napotilo na pot pravde; - pod točko B izreka je obtoženega D.Š. iz razloga 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje zlorabe položaja po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun; - pod točko C izreka je obtožena P.K. in H.S. iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje poneverbe po 1. in 2. odstavku 245. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun; - pod točko D izreka je zoper obt. P.K. iz razloga 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Višje sodišče v Kopru je z odločbo ob ugoditvi pritožbam okrožne državne tožilke ter obtoženih P.K. in H.S. sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu zoper obtoženega P.K. glede kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ opisanega pod točko A/III izreka ter v odločbah o posamezni kazni, določeni za to kaznivo dejanje in izrečeni enotni zaporni kazni, premoženjskopravnem zahtevku L.V. in stroških tega dela kazenskega postopka in v oprostilnem delu pod točko B izreka zoper obtoženega D.Š. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; sodbo sodišča prve stopnje je glede pravne opredelitve kaznivega dejanja pod točko A/IV izreka in odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je kaznivo dejanje pranja denarja pravno opredelilo po 1., 2. in 3. odstavku 252. člena KZ ter obtoženima P.K. in H.S. v plačilo nerazdelno naložilo premoženjskopravne zahtevke oškodovancev J.S. in N.R.; v ostalem pa je pritožbe okrožne državne tožilke, obtoženih P.K. in H.S., v celoti pa pritožbe njunih zagovornikov in zastopnice obtožene pravne osebe zavrnilo kot neutemeljene in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pravni osebi je v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

2 .Obtoženi P.K. je zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru in sodbo Višjega sodišča v Kopru dne 24.7.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, katero je dopolnil dne 3.8.2006. V zahtevi uveljavlja vse razloge in 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da v zahtevi za varstvo zakonitosti navedene kršitve zakona obravnava, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da izpodbijano sodbo Okrožnega sodišča v Kopru spremeni tako, da ga iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe za kaznivo dejanje opisano pod točko A-I/2 izreka, za kaznivo dejanje opisano pod točko A-I/1 izreka pa obtožbo iz razloga po 1. točki 358. člena zavrže, glede dejanj opisanih pod točko III in IV izreka pa obtožbo iz razloga 4. odstavka 358. člena ZKP zavrže, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 14.2.2007 predlagal zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti kot nedovoljene.

B.

4. Po določbi 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se po pravnomočno končanem kazenskem postopku sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki 1. odstavka tega člena. Glede na navedeno zakonsko določbo, je tako pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, pravnomočnost sodne odločbe.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da kazenski postopek zoper obtoženega P.K. ob vložitvi njegove zahteve za varstvo zakonitosti ni bil pravnomočno končan. Sodba sodišča prve stopnje (sodba Okrožnega sodišča v Kopru z dne 27.5.2005), s katero je bil pod točko A izreka spoznan za krivega kaznivih dejanj poslovne goljufije po 1. in 2. odstavku 234.a člena KZ v zvezi s členom 25 KZ, goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ in pranja denarja po 1. in 3. odstavku 252. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ, je bila z odločbo pritožbenega sodišča (sodba in sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 10.5.2006) glede obtoženega P.K. razveljavljena glede dejanja opisanega pod točko A/III izreka (kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ storjeno na škodo R.I. dne 21.4.2001) v odločbi o krivdi in kazni za to kaznivo dejanje ter v odločbah o enotni kazni izrečeni obtoženemu P.K., stroških postopka in premoženjskopravnem zahtevku tega oškodovanca. Ker tako zoper obt. P.K. kazenski postopek v tej kazenski zadevi še ni pravnomočno končan in sodba ni pravnomočna, je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper navedeni sodbi sodišča prve in druge stopnje, kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 422. člena ZKP).