Jedro

Obstoj škode, kot predpostavka zatrjevane odškodninske obveznosti toženke, predstavlja tožnikovo dokazno breme.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu odškodninskemu zahtevku in mu prisodilo znesek 1.099.268,50 SIT z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za tožnikovo izgubo na zaslužku v bruto zneskih, ob upoštevanju, da je bil tožnik nesposoben za pridobitno delo od 1.8.1991 do 14.7.1993. 2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank proti sodbi prvostopenjskega sodišča. 3.Tožnik je po svojem pooblaščencu vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v zvezi z zavrnilno sodbo okrožnega sodišča, zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi kršitve določb 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava". Revidentovo stališče je, da mu je bila z zavrnitvijo zahteve za izločitev dr. Vesne Bergant Rakočević odvzeta pravica do nepristranskega sojenja, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave RS. V vsem civiliziranem svetu sodnik, ki mu kdo od prizadetih izreče nezaupanje, to zahtevo upošteva in sam odstopi od sojenja. Pritožbeno sodišče naj bi "zanemarilo" vprašanje tožnikove delovne zmožnosti, "nepoštena" pa naj bi bila zavrnitev dokaza "po Zavodu RS za zaposlovanje", ki je tožnika izključil iz seznama delavcev, ki iščejo zaposlitev. Revident sicer sprejema ugotovitev sodišča, da gre tožniku odškodnina v višini plače elektrikarja, vendar ne le do 14.7.1993, temveč tudi kasneje, ko za pridobitno delo ni bil več sposoben. Pravočasen je bil tudi "pismeni dokaz lečečega zdravnika", da se je tožnik ravnal po navodilih in nasvetih zdravnikov. Prepozni tudi niso bili tožnikovi dokazni predlogi v pripravljalnih vlogah od 6.3.2003 do 18.8.2005, saj se je po razveljavitvi prvostopenjske sodbe, postopek začel znova. Tožnik je iskal zaposlitev pri raznih podjetjih, pa ni bil nikjer sprejet, ker zanj ni bilo primernega dela glede na poškodbo hrbtenice.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

O zatrjevanih kršitvah določb pravdnega postopka:

6.O zavrnitvi tožnikovega predloga za izločitev okrožne sodnice ... je bilo pravnomočno odločeno s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in sklepom pritožbenega sodišča. S tem v zvezi zato tudi ni mogla biti tožniku odvzeta pravica do nepristranskega sojenja, ki jo revident opredeljuje kot kršitev določb 23. člena Ustave Republike Slovenije.

Pravilna je odločitev sodišča, da ne ugodi tožnikovim dokaznim predlogom, ki so bili podani po razveljavitvi prvostopenjske sodbe. Stranka je namreč v takšnem primeru upravičena predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla predložiti (2. odstavek 362. člena ZPP) s tem v zvezi pa tožnik ni postavil nikakršnih relevantnih trditev in dokazov. Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča o prekluziji v zvezi z ostalimi tožnikovimi dokaznimi predlogi.

O (ne)pravilni uporabi materialnega prava:

7.Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP je revizijsko sodišče glede uporabe materialnega prava vezano na tista relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in glede katerih je bil uspešno opravljen preizkus v pritožbenem postopku. Obstoj škode, kot predpostavka zatrjevane odškodninske obveznosti toženke, predstavlja tožnikovo dokazno breme. Tožnik bi bil zato lahko upravičen do dodatne odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka le v primeru, če bi dokazal, da je bil nesposoben za pridobitno delo tudi po 13.7.1993, ko je bilo zaključeno njegovo zdravljenje. Okoliščina, da tožnik po zaključenem zdravljenju ni redno zaposlen (pri čemer je bil brez redne zaposlitve tudi že ob škodnem dogodku), ne dokazuje obstoja relevantne škode od 14.7.1993 dalje. Odškodninska obveznost toženke bi bila podana le, če bi soobstajali vsi elementi odškodninskega delikta (škodni dogodek, škoda, vzročna zveza in odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca). V situaciji, ko je del zatrjevane škode nedokazan, je pravilna odločitev obeh sodišč o (delni) neutemeljenosti tožbenega zahtevka (primerjaj določbe 215. člena ZPP).

8.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi revizije implicira tudi zavrnitev tožnikovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.