Jedro

Sodišče izreče ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so za to kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Pr 164/2022 z dne 22. 9. 2022 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se A. A. rojen ..., stanujoč ... zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo enega meseca, šteto od 19. 9. 2022 dalje. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so podani pogoji za izrek zadržanja te osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve, ker je zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje te osebe. Sodišče verjame, da bo s takojšnjim nadaljevanjem zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici ... mogoče zaščiti življenje in zdravje zadržanega in, da se mu zato omeji ustavno zagotovljeno pravico do svobode zadržanega, ker je izrek takšnega ukrepa upravičen in nujen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je duševno stanje zadržane osebe zadnje čase poslabšalo, ker je postal maničen, paranoiden in verbalno agresiven. Ugotovilo je diagnozo duševne motnje, to je bipolarna afektivna motnja s psihotičnimi simptomi F31.2. Izvedenka psihiatrične stroke pa je podala mnenje, da glede na podatke iz medicinske dokumentacije, heteroanamnestične podatke in iz osebnega pregleda, gre pri pacientu za poslabšanje duševne bolezni bipolarne afektivne motnje. Sodišče je ugotovilo, da gre za 51-letnega pacienta, ki je bil leta 2000, 2008 in 2015 že na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici .... Leta 2008 je bil na zdravljenju proti svoji volji in sicer po sklepu tega sodišča Pr 77/2008 z dne 30. 10. 2008, za obdobje do štirih tednov. Sodišče je ugotovilo, da je pri zadržanem presoja realnosti zaradi motnje mišljenja hudo motena, prav tako je zaradi impulzivnosti, ki je bolezensko pogojena, motena njegova sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Če se ne bo zdravil, lahko pride do kronificiranja bolezni in potem do težjega odziva na bodoče zdravljenje. Tako je izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče pa je na podlagi ugotovitev iz dokaznega postopka ocenilo tudi ogroženost življenje zadržanega ali drugih oziroma ali, če je nastala huda premoženjska škoda, kar je razlog iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče je ugotovilo, da je svoje zdravje zadržani huje ogrožal s tem, ko ni kritičen do svojih bolezni in do potrebnosti jemanja spremenjene terapije. Sodišče je ugotovilo, da bi z opustitvijo jemanja zdravil zadržani hudo ogrozil svoje zdravje, še dodatno pa bi se povečala njegova blodnjavost in s tem agresivno vedenje do družinskih članov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zadržani ogrožal sebe, svoje življenje in življenje sovoznice pa tudi drugih udeležencev v prometu, kajti priča, to je njegova hčerka, ki je bila z njim v osebnem vozilu, je izpovedala, da je v petek, ko je bila z njim v avtomobilu, vozil pacient zelo hitro po mokri cesti in jo je bilo strah. Sodišče v tem delu, iz teh razlogov zaključuje, da je izpolnjen zakonski razlog iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zadržani sicer ne zavrača ambulantnega zdravljenja, vendar pa takšno zdravljenje trenutno pri zadržanem ni na mestu, ker sta pri zadržanem poleg Aripiprazola, ki ga je prejemal v sklopu ambulantne obravnave, v terapijo uvedena tudi Haloperidol ter Diazepan v visokih odmerkih, ti zdravili pa zahtevata kontrolirani nadzor v Psihiatrični bolnišnici... Zato po presoji sodišča, trenutno ni možnosti za kakršnokoli drugačno obravnavo zadržanega. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjen tudi zakonski pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj ogrožanja, ki še vedno izhaja iz zadržanega, ni mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Glede dobe zdravljenja pa je sodišče v celoti sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je prepričljivo pojasnila, da je v tem trenutku edini možen ukrep zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom v obdobju do enega meseca. V tem obdobju se lahko pričakuje, da se bo ob ureditvi terapije, stanje zadržanega stabiliziralo. Zato je odločilo, da se zadržani zadrži na zdravljenju za dobo največ do enega meseca, šteto od dneva sprejema dalje, to je 19. 9. 2022 dalje. Glede na določilo 68. člena ZDZdr stroški postopka bremenijo sodišče in bo o njih odločalo sodišče s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo zadržana oseba po pooblaščencu, odvetniku B. B.. Pritožbo podaja iz vseh treh pritožbenih razlogov iz člena 338 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po mnenju zadržane osebe zanesljivo niso izpolnjeni zakonski pogoji za nadaljnje zadržanje A. A. v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je na podlagi prvega odstavka 39. člena ZDZdr dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, pri čemer morajo biti vsi ti pogoji kumulativno podani. Iz izvedenega dokaznega postopka pa izhaja, da zadržani s svojim ravnanjem ni ogrožal in tudi ne huje, ne svoje življenje ne življenja drugih, ne svojega zdravja, ne zdravja drugih, prav tako pa ne povzroča nikomur hude premoženjske škode. Ob tem so tudi zelo vprašljive ugotovitve sodne izvedenke, katere kot pravilne sprejema sodišče, da gre pri zadržanemu trenutno za manično in blodnjavo simptomatiko, v posledici katere je pri zadržanemu presoja realnosti zaradi motenja mišljenja hudo motena in da je zaradi impulzivnosti motena tudi njegova sposobnost obvladovanja ravnanj. Vsa ogrožanja, katera je sodišče z gotovostjo ugotovilo in se nanašajo na ogrožanje zdravja zadržane osebe in življenja drugih oseb z vožnjo z avtomobilom in z verbalnim nasiljem nad družinskimi člani, pa so po mnenju pritožnika ostali zgolj na hipotetični ravni in je vse to neizkazano. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Izvedenka v mnenju ni nikjer navedla, da bi zadržani, v kolikor bi opustil jemanje zdravil huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih. Navedla je le, da lahko zadržani ogroža svoje zdravje in življenje s svojim vedenjem, zlasti z nevarno vožnjo in nakazovanjem heteroagresivnega vedenja ter, da v kolikor se zadržani ne bi zdravil, lahko pride do kronificiranja bolezni in za tem do težjega odziva na bodoče zdravljenje. Sodna izvedenka tako v svojem mnenju ni navedla prav nobene ugotovitve, da pridržani huje ogroža svoje zdravja in zdravje drugih. Pritožba nadalje navaja, da v kolikor je sodišče prve stopnje upoštevalo ugotovitve in napotke dr. C. C., ki so se nanašali na zadržanega, bi moralo le-to neposredno zaslišati na naroku, da bi sama izpovedala o zdravljenju zadržanega in, da bi lahko vsi udeleženci tega postopka, z namenom ugotovitve njenega ravnanja pred sprejemom zadržanega v Psihiatrični bolnišnici ... izpovedali o relevantnih okoliščinah, ki so vplivale na njeno odločitev, da se zadržani hospitalizira. Ker sodišče dr. C. C. ni zaslišalo kot pričo, je s tem ravnalo nepravilno in nezakonito. Enako je ravnalo tudi nezakonito, ker je zaslišalo pričo D. D. ločeno od zaslišanja zadržanega A. A.. Slednji je imel pravico biti prisoten na zaslišanju priče. Nadalje navaja, da sodna izvedenka in tudi osebna psihiatrinja nista nikjer navedli oz. ugotovili, da bo zadržani huje ogrožal svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih oseb, saj sta le ugotovili, da gre za poslabšanje stanja pridržanega in da ni izboljšanja in je zato za pridržanega svetovala hospitalizacijo. Razlogi, da je pridržani privzdignjen, gostobeseden, da je nevodljiv, verbalno agresiven, ponoči nespeč in v odnosu do matere verbalno grob, v nobenem primeru ne morejo predstavljati takšnih okoliščin iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je oziroma bo pridržani huje ogrožal svoje zdravje, pa tudi svoje življenje ter zdravje in življenje drugih oseb, oziroma to ne predstavlja takšnih okoliščin, da bi bilo zaradi teh razlogov potrebno zadržanega še nadalje zadržati na oddelku pod posebnim nadzorom. Izjave o varanju njegove žene pa izvedenka ne bi smela šteti kot ljubosumnostne blodnje in paranoidne interpretacije dogodkov v okolici, ker niso posledica psihotičnosti zadržanega kot to zmotno navaja sodišče. Drugi dogodki, ko je pridržani svojo hčerko vprašal, kaj misli o njegovi novi terapevtki ne morejo izkazovati, da je pridržani s tem, ko je bil zoper svojo hčerko in zeta bolj glasen in je nasprotoval njunima mnenjema, šteti kot ogrožanje in da je s tem ogroženo zdravje in življenje drugih oseb. Navajanje, da je pridržani s svojim vedenjem ogrožal druge v prometu kot to izhaja iz zapisnika o sprejemu z dne 19. 9. 2022 oziroma, da so se družinski člani bali za zadržanega, ko se je le-ta v nedeljo zvečer pred sprejemom v Psihiatrično bolnišnico ... odpeljal za več ur z avtomobilom, je prav tako neutemeljeno in nedokazano. Pridržani še ni nikoli povzročil nobene prometne nesreče. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi zadržani storil kakršenkoli prekršek v zvezi z ogrožanjem v prometu in zato je nepravilno sklepanje sodne izvedenke in sodišča, da je pridržani ogrožal svoje zdravje in življenje sovoznice in drugih udeležencev v prometu. Zato je povsem nepravilna odločitev, da je izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. čelna ZDZdr. Nadalje navaja, da izvedenka ni ugotovila, da bi bila pri zadržanemu hudo motena presoja realnosti in tudi sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Tudi iz tega razloga tako ni podan pogoj iz 2. druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ogrožanja in so nepravilne navedbe sodišča, da ogrožanja ni mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Zato ni ugodilo predlogu pooblaščenca zadržane osebe za določitev drugega sodnega izvedenca, čeprav je ta predlog, dovolj konkretno utemeljil in pojasnil. V konkretnem primeru gre za hud poseg v ustavne pravice zadržanega in bi moralo tako sodišče, ko je zadržanemu izreklo omenjeni ukrep zdravljenja pod posebnim nadzorom, biti še veliko bolj pozorno in z gotovostjo ugotoviti vse relevantne okoliščine, zlasti pa ali so resnično, kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi hudega ogrožanja, ki ga bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim in tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno. Zadržanje zadržanega na oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve ni nujno in tudi ni sorazmerno ter bi sodišče moralo izreči milejši ukrep, npr. ambulanto zdravljenje, katerega zadržani ne odklanja. Ni izkazan pogoj hujše ogroženosti zdravja in življenja zadržanega in drugih samo zaradi tega, ker zadržani potrebuje zdravljenje in ga prisilno zadržati v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom. Pri zadržanemu ne gre za takšno duševno motnjo, ki bi nujno narekovala, da se mu omeji svoboda gibanja, oziroma da se mu preprečijo stiki z okolico, tako da tudi ni izpolnjen pogoj iz 53. člena ZDZdr. Ker zakonski pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, kot so določeni v prvem odstavku 39. člena ZDZdr niso izpolnjeni, je izrečeni ukrep nepravilen in nezakonit ter zato predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se osebo takoj odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, oziroma da se zadeva razveljavi in se vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem tega postopka zadržanja, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Niso utemeljeni pritožbeni razlogi v delu, kjer zadržani očita, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb nepravdnega postopka. Po določbi prvega odstavka 286.b člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Iz vpogleda v razpravni zapisnik o naroku pri Okrajnem sodišču v ... v postopku zdravljenja brez privolitve v nujnih primerih, opravljenem dne 22. 9. 2022 (list. št. 18 do 24) pa izhaja, da te zakonske dolžnosti pooblaščenec zadržanega ni substancirano uveljavljal. Iz razpravnega zapisnika izhaja, da je zadržani predlagal, da sodišče določi novo izvedenko, ki bo upoštevala vsa splošno znana dejstva in strokovno pravilno izrazila svoje stališče glede zadrževanja A. A. v tej bolnišnici. Iz razpravnega zapisnika je razvidno, da sodišče temu predlogu ni ugodilo, ker je ta narok zaključilo in ni postavilo novega izvedenca. V sklepu je zapisalo, da temu predlogu ni sledilo, saj je sprejelo izvid in mnenje sodne izvedenke kot strokovno utemeljenega in mu je posledično tudi v celoti sledilo. Sodišče ni imelo podlage za dvom v njeno strokovnost pri opravljenem delu. Tako zadržani ni uveljavljal storitve kršitve določb nepravdnega postopka po prvem odstavku 286. b člena ZPP in zaradi tega ne more uveljavljati teh pritožbeno. Sodišče druge stopnje pa se tudi strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da ni postavilo novega izvedenca zaradi tega, ker v mnenju ni našlo nasprotij in pomanjkljivosti in ni dvomilo v pravilnost podanega mnenja izvedenke in zato pravilno, predlogu pooblaščenca zadržanega ni sledilo (tretji odstavek 254. člena ZPP).

6. Nadalje zadržani očita sodišču, da je storilo kršitev določb nepravdnega postopka, ker ni zaslišalo dr. C. C. kot pričo, temveč je iz zapisnika le prebralo navedbe o njenih ravnanjih v zvezi z zadržanim. S tem naj bi ravnalo nepravilno in nezakonito. Enako pa naj bi sodišče ravnalo tudi, ko je na naroku ločeno zaslišalo pričo D. D. in pridržanega A. A.. Iz razpravnega zapisnika izhaja, da je sodišče prve stopnje po elektronski pošti izvedenki in odvetniku poslalo vso razpoložljivo dokumentacijo in sicer anamnezo z dne 20. 9. 2022, zapisnik o sprejemu dne 19. 9. 2022, obvestilo o sprejemu z dne 19. 9. 2022 in pravnomočni sklep Pr 77/2008 z dne 30. 10. 2008. Sodišče je to vso dokumentacijo tudi vpogledalo in prebralo na tem naroku. Na takšno procesno delovanje sodišča pooblaščenec zadržanega ni podal nobenih pripomb v smislu člena 286.b ZPP, prav tako ni zahteval neposrednega zaslišanja dr. C. C. Nadalje iz razpravnega zapisnika izhaja, da se je po zaslišanju priče D. D. naroka udeležil pridržana oseba v spremstvu medicinskega osebja, ki je bil nato zaslišan in je podal svojo izjavo. Tako iz razpravnega zapisnika izhaja, da je bil v času zaslišanja te priče navzoč odvetnik B. B,, ki pa na samem naroku ni podal nobenih pripomb na takšno zaslišanje priče brez navzočnosti zadržane osebe in tudi ni podal nobenih pripomb na delo sodišča v smislu določbe člena 286.b ZPP. Ker tako stranka kršitev določb nepravdnega postopka po določbi 286. b ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala takoj, ko je to bilo mogoče, zato teh očitanih kršitev v pritožbi kot pravnem sredstvu zoper sklep sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Stranka ni v pritožbi navedla, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. V tej zvezi pa sodišče prve stopnje ni storilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286. b člena ZPP in drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Neutemeljene so nadaljnje pritožbene vsebinske navedbe zadržane osebe, v katerih navaja, da sodišče prve stopnje ni kumulativno ugotovilo vseh elementov in s tem pogojev za izrek ukrepa iz 39. člena ZZZdr. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo in je to tudi obrazložilo, da je zadržana oseba z nevarno vožnjo v posledici poslabšanja bolezni in sicer hitre vožnje na mokrem vozišču s tem ogrožala sebe, svoje zdravje in življenje sovoznice in pa tudi življenje drugih udeležencev v prometu. To je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi hčerke zadržane osebe, ki je izpovedala, da je v petek, ko je bila z njim v avtomobilu, zadržani vozil zelo hitro po mokri cesti in jo je bilo strah. Takšna nevarna vožnja pa je bila po mnenju sodne izvedenke v posledici poslabšanja njegove duševne bolezni. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da obstaja nevarnost, da bi zadržani opustil jemanje zdravil, saj do svoje bolezni ni kritičen in je po oceni sodišča prve stopnje tudi odklonilen do jemanja predpisane terapije. O tem se je sodišče prepričalo, da ker je zadržani zelo odklonilno opisal, kako mu škodijo zdravila, ki jih je dobil odkar je v ... Z opustitvijo jemanja zdravil je zadržani hudo ogrozil svoje zdravje, še dodatno pa bi se povečala njegova blodnjavost in s tem agresivno vedenje do družinskih članov. Pri zadržanem ne gre podcenjevati tega, da je v letu 2008 bil tudi fizično agresiven do družinskih članov in zato je sodišče verjelo priči, da jo je ob tokratnem poslabšanju bolezni zadržanega strah. Izvedenka je podala mnenje, da trenutno predpisana zdravila ne zadoščajo in da je potrebo prilagoditi njegovo terapijo in da se takšna terapija lahko redno prilagaja le v ... kjer se lahko izvaja nujna in vsakodnevna observarcija zadržanega. Poleg Aripiprazola, sta bila v terapijo uvedena tudi Haloperidol in Diazepan v visoki odmerkih, ki zahtevata nadzor v kontroliranem okolju Psihiatrične bolnišnice..., ambulanta za zdravljenje pa za to ni primerna, zadržani pa tega ne sprejema, s čimer ogroža svoje zdravje. Tako ne držijo pritožbene navedbe zadržanega, da je sodišče prve stopnje ugotovilo le to, da zadržani ogroža svoje zdravje ali življenje ali zdravje drugih, ni pa ugotovilo, da pa le-tega ne ogroža huje. Kot obrazloženo, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi z opustitvijo jemanja zdravil zadržani hudo ogrozil svoje zdravje in še dodatno bi se povečala njegova blodnjavost in s tem agresivno vedenje do družinskih članov. Prav tako je štelo sodišče prve stopnje za dokazano, da je zadržani s svojo nevarno vožnjo, ki jo je izvedel v posledici poslabšanja duševnega stanja in sicer s hitro vožnjo na mokrem vozišču, s tem ogrožal življenje sovoznice pa tudi drugih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je v tem delu izpolnjen zakonski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve dopustno, če zadržani med drugim huje ogroža svoje zdravje, kar je ugotovilo ali pa zdravje drugih, kar je prav tako ugotovilo, da je s svojo vožnjo zadržani ogrožal življenje drugih in tudi svoje življenje. Pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izvedenka ni ugotovila, da bi bila hudo motena presoja realnosti zadržanega in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in, da zaradi navedenega in zaradi opisane odsotnosti zahtevanega hujšega ogrožanja zdravja za pridržanega ni podan pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZDZdr je podan takrat, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Da je prišlo do poslabšanja duševne bolezni pri zadržani ni ugotovila samo sodna izvedenka na naroku dne 22. 9. 2022, tudi priča je izpovedala, da se je obnašanje zadržanega spremenilo takrat, kadar se poslabša njegovo zdravstveno stanje. Izvedenka je podala mnenje, da gre pri pacientu za poslabšanje duševne bolezni bipolarne afektivne motnje. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z oceno sodne izvedenke, da gre pri zadržanem za hudo in ponavljajočo se duševno bolezen, pri kateri so prisotne faze depresije in manifornmnega razpoloženja in, da je pri zadržanem trenutno v ospredju manična in blodnjava simptomatika in, da je zadržani verbalno agresiven, česar pa ne počne kadar ni v poslabšanem stanju. V takšnem stanju pa krivi družinske člani, da so se zarotili proti njemu. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke zaključilo, da je posledično pri zadržanem presoja realnosti zaradi motnje mišljenja hudo motena, prav tako je zaradi impulzivnosti, ki je bolezensko pogojena, motena njegova sposobnost obvladovati svojega ravnanja. Izvedenka je še dodatno pojasnila, da zadržani zaradi motenja presoje realnosti v sklopu njegovih blodnjavih vsebin in zmanjšane sposobnosti kontrole svojih impulzov, v stresnih okoliščinah ni sposoben kontrolirati svojega vedenja in se lahko potem odzove z agresijo. Če se ne bi zdravil, lahko pride do kronificiranja bolezni in potem do težjega odziva na bodoče zdravljenje. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpolnjen pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ker je ugotovilo, da je ogrožanje katerega je ugotovilo, posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja in pritožba tako v tem delu, ko trdi, da izvedenka ni ugotovila, da ima zadržana oseba hudo moteno presojo realnosti, ni utemeljena. Gre za strokovno mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki ga je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo kot strokovno pravilnega in zato zadržani ne more s svojimi laičnimi navedbami izpodbiti strokovne ocene izvedenke, da ima zadržana oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vseh navedenih vzrokov in ogrožanja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči in zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o prisilnem zdravljenju ugotovilo, da je to zadnja in edina možnost za nudenje pomoči zadržanemu in preprečevanju ugotovljenega ogrožanja. Pri tej svoji odločitvi se je sodišče oprlo na mnenje izvedenke, ki je ugotovila, da je zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom trenutno edina možnost, pri njemu ni videti možnosti, da bi se vključil v katero od drugih možnih zdravstvenih obravnav njegovih duševnim motenj. Sodna izvedenka je strokovno ocenila, da je potrebno zdraviti zadržanega v bolnišnici, ker je potrebna ureditev terapije v kontroliranem okolju oddelka pod posebnim nadzorom (proti volji, ker prostovoljno zdravljenje zadržani zavrača), kjer je možna vsakodnevna observacija pacienta in sprotno prilaganje terapije. Zadržani sicer ne zavrača ambulantnega zdravljenja, vendar pa takšno zdravljenje trenutno pri zadržanem ni na mestu, pri zadržanem so dodatno v terapijo uvedena nova zdravila in sicer Haloperidol ter Diazapen in to v visokih odmerkih, ti zdravili pa zahtevata kontroliran nadzor v Psihiatrični bolnišnici ... Zadržani zaradi konstantnega nadzora nad terapijo tudi ne more sodelovati v nadzorovani obravnavi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je izpolnjen tudi zakonski pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj ogrožanj, ki še vedno izhajajo iz zadržanega, ni mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Iz navedene obrazložitve tako izhaja, da niso utemeljene pritožbe navedbe, da bi zadrževanje zadržanega na oddelku pod posebnim nadzorom lahko imelo negativne posledice za njegovo zdravje in bi zaviralo izboljšanje stanja, ker iz mnenja izvedenke izhaja ravno nasprotno, da je le zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom edino učinkovito za izboljšanje duševnega stanja zadržane osebe.

10. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da gre pri zadržani osebi za takšno duševno motnjo, ki je nujno narekovala, da se mu omeji svoboda gibanja, oziroma da se mu preprečijo stiki z okolico in je tako pravilno, na podlagi določbe člena 53 ZDZdr sprejelo izpodbijano odločitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, kot so določeni v prvem odstavku 39. člena ZDZdr in je zato izrečen ukrep pravilen in tudi zakonit. 11. Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve res pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine te osebe, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja in tudi v pravico do odklonitve zdravljenja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno poseglo v te pravice in je s sklepom nadomestilo odločitev osebe o lastnem zdravljenju, saj je pravilno ugotovilo, da zaradi hude duševne motnje zadržani ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njegovega zdravja. Sodišče prve stopnje je kumulativno ugotovilo vse pogoje za izrek ukrepa, kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje za izrek odločitve sodišča prve stopnje. Samo z zdravljenjem pod nadzorom v Psihiatrični bolnišnici ... bo lahko dosežena na stabilizacija psihičnega stanja zadržanega.

12. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da je potrebno zadržanega sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, saj so kumulativno podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kar je narekovalo, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zadržano osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom v Psihiatrični bolnišnici ... za dobo do enega meseca šteto od 19. 9. 2022 dalje, zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo vso, v sklepu citirano materialno pravo. Sam pritožbeni preizkus pa ni pokazal kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1). Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zadržane osebe kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje.