Jedro

Tožeča stranka sama priznava, da je po lastni napaki od tožene stranke v postopku izvršbe uveljavljala za 1.000,00 EUR previsok znesek, zaradi česar je pravilno, da sama nosi s tem povezane stroškovne posledice. Tožeča stranka izostanka izdaje sklepa o utesnitvi izvršbe (kot procesne kršitve) vse do obravnavane pritožbe tudi ni grajala, čeprav je to možnost imela že v postopku izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana III. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje (sklep o stroških) potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano III. točko izreka uvodoma navedene odločbe (sklep o stroških) je sodišče prve stopnje toženi stranki v roku 8 dni naložilo povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 616,58 EUR,v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Zoper takšno stroškovno odločitev se je pritožila tožeča stranka in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da toženi stranki ne prizna delnega uspeha v pravdi in ji naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke v celoti, tj. v višini 1.210,53 EUR, kakor tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka v postopku uspela z 69,87 % tožbenega zahtevka (2.319,15 EUR / 3.319,15 EUR) v preostalem delu (za 1.000,00 EUR oziroma 30,13 % tožbenega zahtevka) pa tožbo umaknila, in sicer zaradi lastne napake pri vlaganju predloga za izvršbo. Skladno z navedenim je odločilo, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve 69,87 % svojih priznanih stroškov postopka tožena stranka pa do povrnitve 30,13 % svojih priznanih stroškov postopka, in po izvedenem pobotu medsebojnih terjatev toženi stranki naložilo, da tožeči stranki iz naslova stroškov postopka povrne 616,58 EUR.

6. S takšno odločitvijo se ne strinja tožeča stranka, ki v pritožbi navaja, da je takoj po prejemu sklepa o izvršbi ugotovila, da je pomotoma zapisala 1.000,00 EUR več, kot je bil dolg tožene stranke. Navedeno je takoj tudi sporočila sodišču v postopku izvršbe, pri čemer to, da sodišče ni že v izvršilnem postopku izdalo sklepa o utesnitvi izvršbe, ni krivda tožeče stranke. V dopolnitvi tožbe je tudi jasno zapisano, da tožeča stranka terja 2.319,15 EUR, in se je obravnavani postopek tako vodil za ta znesek in ne za 3.319,15 EUR, pri čemer je tožeča stranka s tako terjanim zneskom v celoti uspela, posledično pa je upravičena do povrnitve svojih priznanih stroškov postopka v celoti (1.210,53 EUR). Pritožba še navaja, da zaradi zneska 1.000,00 EUR, ki so bili predmet umika, tudi niso nastali nikakršni stroški.

7. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožeča stranka sama priznava, da je po lastni napaki od tožene stranke v postopku izvršbe uveljavljala za 1.000,00 EUR previsok znesek, zaradi česar je pravilno, da sama nosi s tem povezane stroškovne posledice. Tožeča stranka izostanka izdaje sklepa o utesnitvi izvršbe (kot procesne kršitve) vse do obravnavane pritožbe tudi ni grajala, čeprav je to možnost imela že v postopku izvršbe po izdaji sklep z dne 3. 3. 2023, s katerim je bil o razveljavljen sklep o izvršbi VL 4372/2023 z dne 23. 1. 2023 glede prvotnega zneska 3.319,15 EUR. V skladu z razveljavitvenim sklepom je bila zadeva na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopljena v reševanje sodišču prve stopnje, zaradi česar tudi ne drži pritožbena navedba, da se je obravnavani pravdni postopek vodil za 2.319,15 EUR. Vrednost spornega predmeta v višini 3.319,15 EUR jasno izhaja iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse ter poziva na dopolnitev tožbe, ki sta bila oba vročena tožeči stranki in zoper katera slednja prav tako ni imela nobenih pripomb, sodno takso pa je tudi v celoti plačala. Slednja je bila odmerjena od prvotnega zneska (3.319,15 EUR), kakor tudi stroški odvetniškega zastopanja, zaradi česar so neutemeljene navedbe pritožbe, da presežnih 1.000,00 EUR ni povzročilo dodatnih stroškov.

8. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in je pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je po izračunu uspeha strank in njunih potrebnih pravdnih stroškov odločilo, da tožena stranka iz naslova stroškov postopka tožeči stranki dolguje 616,58 EUR. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.