Jedro

Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora biti podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je med prometno nesrečo v letu 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v letu 2014 in 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza, je pritožbeno sodišče sodbo, s katero je bilo odločeno, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški odgovora na pritožbo so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončne odločbe toženca, št. ... z dne 16. 12. 2014, št. ... z dne 24. 12. 2014, št. ... z dne 20. 1. 2015, št. ... z dne 4. 2. 2015 in št. ... z dne 31. 3. 2015 (I. točka izreka). V delu glede razloga priznane začasne nezmožnosti za delo je spremenilo odločbe toženca št. ... z dne 26. 11. 2014, št. ... z dne 8. 12. 2014, št. ... z dne 6. 1. 2015, št. ... z dne 20. 2. 2015, št. … z dne 10. 3. 2015 in št. ... z dne 17. 3. 2015 tako, da je ugotovilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 1.309,57 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče v izvedenih dokazih in niti v materialnem pravu ni imelo podlage za zaključek, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu. Soglaša z ugotovitvijo, da gre pri tožniku za stanje po poškodbi. Vzročnost med poškodbo iz leta 2008 in psihičnim stanjem tožnika v spornem obdobju je res treba obravnavati po vsebini, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Vendar meni, da med njima ni neposredne vzročne zveze, ki je po sodni praksi (Psp 211/2013) pogoj, da se vzrok začasne nezmožnosti opredeli kot poškodba pri delu. Ni dvoma, da med prometno nesrečo in tožnikovimi aktualnimi zdravstvenimi težavami obstoji posredna vzročna zveza. Če ne bi prišlo do nezgode, ne bi prišlo do operacij, vpliva anestezij, zapletov v zvezi z zdravljenjem in nezadovoljstva v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Vendar so se psihične težave razvile kot reakcija na potek, težave in zaplete z zdravljenjem po poškodbi. Psihično stanje zato ne izvira iz same prometne nesreče. Nastopilo je šele po številnih operacijah in zdravljenju, zato gre za posledico odziva po operativnem zdravljenju. Iz dopolnilnega psihiatričnega mnenja A.A. z dne 13. 6. 2015 pridobljenega v drugem sodnem postopku, izhaja, da sta se trajna osebna nespremenjenost po duševni bolezni ali psihoorganski sindrom kot duševni motnji, razvili postopoma, saj ni imel hude poškodbe glave ali druge poškodbe možganovine. Tožnikova psihoorganska oškodovanost je tudi posledica številnih narkoz. Gre za sekundarno reakcijo pri zdravljenju poškodb. Psihične težave so se pričele šele leta 2011, ko je prvič prišlo do težjih komplikacij pri zdravljenju, in so se kasneje zaradi številnih težav zaradi zdravljenja in invalidnosti še stopnjevale. Opozarja na psihiatrično poročilo B. z dne 11. 11 2014. Izvedenski organ je pomanjkljivo diagnosticiral tožnikovo stanje. Diagnoza posttravmatskega sindroma ni bila postavljena, v izvidih pa tudi ni najti njenih simptomov. Iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni mogoč zaključek, da je preživetje prometne nesreče neposreden dejavnik za psihično stanje. Prometna nesreča tako ni neposredno spremenila tožnikovega duševnega funkcioniranja. Tudi če bi res trpel za posttravmatsko stresno motnjo, ta sama po sebi, brez stresorjev, sploh ne bi vplivala na delovno zmožnost. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženčeve pritožbene navedbe. Odločilno je le, da je porušeno telesno in duševno zdravje posledica poškodbe pri delu. Vse do 15. 6. 2014 mu je celo toženec sam priznaval, da gre za poškodbo pri delu. Pridobljeno izvedensko mnenje je skladno z izvidom z dne 11. 11. 2014 in izključuje druge razloge za obstoječe duševno stanje. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične pomanjkljivosti postopka, ostalo dejansko stanje nepopolno razčiščeno.

6. V tej zadevi je sodišče prve stopnje združilo več socialnih sporov. Ob presoji pravilnosti in zakonitosti v 1. točki obrazložitve sklepa citiranih odločb, gre za spor o vzroku bolniškega staleža v obdobju od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015. Tožnik je bil pred spornim obdobjem v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu od 13. 8. 2008 dalje. V sedaj obravnavanih predsodnih upravnih postopkih pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano ugoditveno sodbo najmanj preuranjeno zaključilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju poškodba pri delu.

7. Po 19. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) se za poškodbo pri delu štejejo poškodbe v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med drugim se po citiranem predpisu za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

8. Glede na takšno definicijo poškodbe pri delu je pravilno naziranje pritožbe, da mora biti za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča v podobnem primeru, kot je obravnavani, že zavzeto.(1) Presoja poškodbe pri delu kot vzroka bolniškega staleža je seveda pravno vprašanje. Sodni izvedenec pojasnjuje le dejanske okoliščine v zvezi z vzrokom, med tem ko je pravna kvalifikacija poškodbe pri delu, po popolno in pravilno razčiščenih dejanskih okoliščinah, v domeni sodišča.(2) Torej je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče pravilno pravno kvalificirati le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe, ki mora biti kot takšna popolno, jasno in nedvomno ugotovljena v okviru ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Pomeni, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko je pri tožniku zaradi prometne nezgode na poti v službo 13. 8. 2008 prišlo do politravme, to je do številnih zlomov, udarnin in raztrganin,(3) med dolgotrajnim zdravljenjem z določenimi zapleti in številnimi operativni posegi, pa so se razvile še psihične težave, za zaključek, da je vzrok bolniškega staleža v obdobju od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015, ko je bil razlog za začasno nezmožnost za delo izključno v njegovem psihičnem stanju, treba ugotoviti, ali obstaja neposredna vzročna zveza med poškodbo z dne 13. 8. 2008, ko se je poškodoval v prometni nesreči, in začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015, ko so bile torej prisotne edino psihične težave v smislu anksioze in depresije. Izpodbijana ugoditvena sodba zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje kot zadostno štelo že samo povezanost med nesrečo in psihičnim stanjem v spornem obdobju, ki je sicer nedvomna, na to vprašanje ni odgovorila.

10. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja C. fakultete, Univerze v D. (v nadaljevanju: Komisija), v kateri so sodelovali specialisti medicine dela, prometa in športa E.E., interne medicine F.F., psihiatrije G.G. in travmatologije H.H.. V pisnem izvedenskem mnenju z dne 4. 5. 2015 so ocenili, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju stanje po poškodbi. Huda duševna dekompenzacija je vzročno povezana s posledicami poškodbe, saj brez te poškodbe take duševne disfunkcije glede na predhodno dobro življenjsko funkcionalnost, ne bi bilo pričakovati. Poudarili so, da iz izvida B. z dne 11. 11 2014 izhaja, da gre za sekundarno psihoorgansko motnjo v najverjetnejši povezavi s številnimi anestezijami, kar še dodatno razloži etiologijo duševne disfunkcionalnosti s poškodbo pri delu. Brez poškodbe ne bi bilo potrebe po številnih anestezijah. Oprli pa so se tudi na izvid psihiatra z dne 16. 6. 2014, ki je potrdil reaktivno etiologijo anksiozno depresivnega stanja, med tem ko diagnozi psihološki in vedenjski dejavniki, povezani z drugimi motnjami ali boleznimi, in diagnozi anksiozno depresivna motnja iz izvida psihiatra z dne 25. 11. 2014, niso sledili.

11. Na podlagi toženčevih pripomb, da so psihične težave nastopile šele tekom zdravljenja in kažejo le odziv na zdravljenje in posledice poškodb, niso pa neposredna posledica same poškodbe, je Komisija v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 7. 7. 2015 vztrajala, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu. Dodatno je pojasnila, da bi bilo glede na težo poškodbe pričakovati resno duševno reakcijo z anksiozno depresivno simptomatiko v sklopu posttravmatske stresne motnje. Šteli so, da sta bila potencial za duševno spoprijemanje s stresorji in psihološko odpornost zmanjšana že s samo poškodbo, zato je poškodba pomemben dejavnik ranljivosti tudi pri kasneje identificirani psihiatrični simptomatiki. Sodišče prve stopnje je nato članico Komisije, specialistko psihiatrije še zaslišalo. Med drugim je izpovedala, da je komisija štela, da so vsi operativni posegi neposredna posledica poškodbe, razvoj tožnikovih reakcij v slabo definiranem diagnostičnem kontekstu pa neposredna posledica nezgode. Vendar bi lahko stanje opredelili kot posledico prometne nezgode, lahko pa tudi ne. Pojasnila je, da so operativni posegi, anestezije in zdravljenje oziroma zapleti pri zdravljenju kumulativni stresorji v zvezi s samo poškodbo in so še dodatno vplivali na duševno funkcioniranje. Čeprav ni dokumentacije o psihiatričnem zdravljenju po nesreči, niso zanemarili zelo velike verjetnosti duševnih težav v času med nezgodo in začetkom zdravljenja pri psihiatru.

12. Takšno izvedensko mnenje z dopolnitvami je sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo in na njegovi podlagi zaključilo, da je psihično stanje, ki je v obravnavanem obdobju podlaga za začasno nezmožnost za delo, posledica prometne nezgode z dne 13. 8. 2008. Prometna nezgoda naj bi z vsem nujnim sosledjem privedla do takšnega psihičnega stanja, ki mu je onemogočalo opravljati delo. Takšen zaključek pa je najmanj preuranjen, ker pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju ni bil popolno in jasno niti nedvomno ugotovljen. Ob predhodno navedenem utemeljevanju članice izvedenskega organa, zlasti pa, da bi psihično stanje lahko opredelili kot posledico prometne nezgode, lahko pa tudi ne, da o psihiatričnem zdravljenju po nesreči ni medicinske dokumentacije ter da so številni operativni posegi, anestezije in zdravljenje oziroma zapleti pri zdravljenju kot kumulativni stresorji vplivali na duševno funkcioniranje, sodno izvedensko mnenje ne more biti niti popolno niti prepričljivo. Zato je kljub izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom dejansko stanje v obravnavani zadevi v navedeni smeri ostalo nepopolno razčiščeno, na kar utemeljeno opozarja toženec v pritožbi.

13. Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14. V ponovljenem sojenju bo potrebno ugotoviti, ali je med prometno nesrečo z dne 13. 8. 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza. Moralo bo dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu, nato pa z istim ali, če so izpolnjeni pogoji iz 254. člen ZPP, z novim izvedencem medicinske stroke dodatno ali ponovno razčistiti vse dejanske okoliščine v zvezi z vzrokom bolniškega staleža v spornem obdobju. Posebej se bo moralo opredeliti do tega, ali je anksiozno depresivno stanje od 13. 11. 2014 do 20. 4. 2015, za katerega ni objektivne podlage v medicinski dokumentaciji, da je obstajalo že takoj po nezgodi, posledica odziva tožnika na operativno zdravljenje in zapletov pri zdravljenju. To še zlasti, ker iz rehabilitacijskega poročila B. z dne 11. 11. 2014 izhaja, da je pri tožniku prišlo do sekundarnega kognitivnega upada, kot posledice psihoorganske oškodovanosti, najverjetneje zaradi pogostih in intenzivnih anestezij, na osebnostnem področju pa je prepoznati reakcijo na poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ga doživlja dramatično, travmatsko in s spremenjenim osebnostnim funkcioniranjem.

15. Šele, ko bo pridobljeno mnenje strokovno medicinsko argumentirano o dejanskih okoliščinah vzroka začasne nezmožnosti za delo v navedeni smeri, ga bo mogoče tudi pravno kvalificirati. Le v primeru, da bo neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu 13. 8. 2008 in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju jasno in nedvomno ugotovljena, bo kot vzrok začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti kot poškodbo pri delu. Šele nato bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost odločb toženca v izpodbijanem delu glede vzroka bolniškega staleža in odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane poškodbe pri delu.

16. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških odgovora na pritožbo pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

(1) Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 211/2013 z dne 12. 9. 2013. (2) Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 361/2008 z dne 23. 2. 2010. (3) Potrebnih je bilo 15 operacij, zdraviliško zdravljenje in fizioterapija. Med zdravljenjem je prišlo do raztrganine sečnine, zaradi česar je noga krajša.