Jedro

Pritožbena izvajanja dolžnice v delu, ko govori, da je terjatev v celoti poravnala, treba šteti kot ugovor po izteku roka. Takšen ugovor v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZIZ pa lahko dolžnik vloži vse do konca izvršilnega postopka; konec izvršilnega postopka pa praviloma označuje poplačilo upnika. Čeprav je v obravnavanem primeru sklep o domiku že postal pravnomočen, je po sedanji sodni praksi odločba državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika, s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani nepremičnini, šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o domiku. S pravnomočnostjo sklepa o domiku ima sicer kupec pričakovano pravico, ki je tudi pravno varovana, vendar je treba glede na okoliščine konkretnega primera vedno tehtati, ali je treba dati prednost dolžničini ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani pravici kupca. Namen izvršbe je namreč v tem, da pride upnik do poplačila svoje terjatve v primeru, ko je dolžnik ne želi prostovoljno izpolniti.

Izrek

Pritožbama dolžnice z dne 18.11.2008 in z dne 28.11.2008 ter dodatku k pritožbi z dne 21.11.2008 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba dolžnice z dne 17.11.2008 se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine last dolžnice vpisane pri vl. št. k.o. Satahovci, s parc. št. izročilo kupcu ter hkrati odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v pri vl. št. odreja izbris vpisov natančno navedenih v izreku izpodbijanega sklepa in vknjiži lastninska pravica za , kot tudi, da se je dolžnica dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa izseliti iz stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja stoječega na navedeni nepremičnini ter izročiti nepremičnine kupcu proste oseb in stvari. Odločilo je tudi, da je ta sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnin.

Proti citiranemu sklepu je pooblaščenec dolžnice vložil pravočasno pritožbo in dodatek k pritožbi, pravočasno pritožbo pa je vložila tudi dolžnica sama. Dolžničin pooblaščenec v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava – iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, smiselno enak razlog pa v svoji pritožbi uveljavlja tudi dolžnica sama. V pritožbi dolžničinega pooblaščenca se sodišču prve stopnje predvsem očita, da vloge dolžnice z dne 7.7.2008 ni obravnavalo v smislu določil četrtega odstavka 178. člena ZIZ, čeprav bi na vsebino te vloge slednje moralo storiti glede na dejstvo, da je bila ta vloga sodišču predložena pred prvo dražbo in je bil tako njen predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine utemeljen. V dopolnitvi k pritožbi, ki je pravočasna, pa navaja, da je dolžnica dolgove do upnikov – ... in ... za storitve, v celoti poravnala.

V pritožbi z dne 28.11.2008, ki jo je vložila dolžnica sama, navaja, da je obema upnikoma celotne terjatve poravnala, za kar je predložila kot dokaz plačilne naloge za oba upnika in je zato predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in smiselno ustavitev izvršbe.

V pritožbi z dne 17.11.2008 dolžnica izpodbija „sklepe opr. št. In 191/2006 Okrajnega sodišča v “, pri čemer se v razlogih sklicuje na dejstvo, da bi dolžnica, v kolikor bi sodišče prodalo njeno nepremičnino in bi se morala iz te izseliti, utrpela nepopravljivo škodo, medtem ko je bila nepremičnina prodana po najnižji možni ceni.

Upnik je vložil odgovor na pritožbo dolžnice, vendar pritožbeno sodišče tega glede na določilo 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni upoštevalo.

Pritožbi dolžnice z dne 18.11.2008 in 28.11.2008 z dodatkom k pritožbi z dne 21.11.2008 sta utemeljeni, pritožba dolžnice z dne 17.11.2008 pa je nepopolna.

K pritožbama dolžnice z dne 18.11.2008, 28.11.2008 in dodatku k pritožbi z dne 21.11.2008: Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje potem, ko je sklep o domiku z dne 12.9.2008 postal pravnomočen in ko je ugotovilo, da je kupec v skladu s sklepom o domiku nepremičnin in odredbo o prodaji nepremičnin dne 19.9.2008 položil , ker je zaključilo, da so bile izpolnjene vse predpostavke za izročitev nepremičnin v skladu s 192. členom ZIZ. Takšna odločitev je sicer pravilna in v skladu z zakonskimi določili, vendar v obravnavanem primeru ne gre spregledati dejstva, da je dolžnica, kot zatrjuje v svoji pritožbi, obema upnikoma v celoti poravnala terjatve. Takšna pritožničina navedba je podprta z obvestilom upnika .... d.o.o., ki je sodišču dne 26.11.2008 s pisno vlogo sodišču sporočil, da umika predlog za izvršbo, ker je dolžnica njegovo terjatev v celoti poravnala. Tudi upnik ..., OE ... je sodišču prav tako s pisno vlogo sporočila, da je dolžnica na račun terjatve poravnala znesek 12.000,00 EUR, vendar pa da s tem terjatev ni v celoti poravnana (obvestilo z dne 21.11.2008 – list. št. 131 v spisu).

Bistveni pritožbeni očitek tako je, da je dolžnica terjatve upnikov poravnala. Čeprav terjatev upnika ... ni poravnana v celoti, kot izhaja iz njenega sporočila, pritožbeno sodišče zaključuje, da je glede na višino terjatve ... (1.146,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2002 dalje in v višini 6.350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.7.2002 dalje), ob upoštevanju v Obligacijskem zakoniku do uveljavitve novele A uzakonjenega načela ne ultra altera tantum, terjatev upnika ... v pretežni meri če ne v celoti poravnana. Ravno zato je pritožbena izvajanja dolžnice v delu, ko govori, da je terjatev v celoti poravnala, treba šteti kot ugovor po izteku roka. Takšen ugovor v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZIZ pa lahko dolžnik vloži vse do konca izvršilnega postopka; konec izvršilnega postopka pa praviloma označuje poplačilo upnika. Čeprav je v obravnavanem primeru sklep o domiku že postal pravnomočen, je po sedanji sodni praksi odločba državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 87/2 – SPZ), s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani nepremičnini, šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ 20/78 – ZIP). S pravnomočnostjo sklepa o domiku ima sicer kupec pričakovano pravico, ki je tudi pravno varovana, vendar je treba glede na okoliščine konkretnega primera vedno tehtati, ali je treba dati prednost dolžničini ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani pravici kupca. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na višine terjatev in poplačilo teh, kar je že navedeno, treba dati prednost dolžničini lastninski pravici.

Dolžnik tako lahko doseže ustavitev izvršbe s prodajo nepremičnine s plačilom izterjevane terjatve vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Takšno stališče je razbrati tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-93/03-26 z dne 18.11.2004. Namen izvršbe je namreč v tem, da pride upnik do poplačila svoje terjatve v primeru, ko je dolžnik ne želi prostovoljno izpolniti. Prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku tako predstavlja nujen in dopusten poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine dolžnika le v primeru, ko je mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja oziroma da z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati. V obravnavanem primeru pa je očitno, da je dolžnica izterjevano obveznost, pa čeprav šele v teku izvršbe in po pravnomočnosti sklepa o domiku, vendar še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, v pretežni meri, lahko pa tudi (ob upoštevanju načela ne ultra alterum tantum) v celoti poravnala. Pritožbeno sodišče pri tem še pripominja, da je poleg interesa upnika, da pride do poplačila svoje terjatve, treba upoštevati tudi načelo varstva dolžnika kot enega izmed načel izvršilnega postopka ter glede na vse presoditi, ali je poseg v dolžničino lastninsko pravico v tej zadevi sploh nujen za dosego zasledovanega cilja, to je poplačila upnika.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče sledilo utemeljenima pritožbama dolžnice in je izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek – 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v smislu navedenega obravnava pritožbena izvajanja dolžnice, ki se nanašajo na poravnavo terjatev upnikov, kot ugovor po izteku roka in glede na vse navedeno o zadevi znova odloči. K pritožbi z dne 17.11.2008: V tej pritožbi dolžnica pavšalno izpodbija sklepe izdane v tej izvršilni zadevi, pri čemer niti iz vsebine ni moč razbrati, proti kateremu sklepu oziroma katerim sklepom vlaga pritožbo, zato je takšna pritožba pomanjkljiva. V skladu s 335. členom ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, kar pa v obravnavanem primeru ni storjeno, zato je takšna pritožba nepopolna. V skladu s tretjim odstavkom 343.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot nepopolno tudi zavrglo.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni.