Jedro

Ker tožnica vabila za glavno obravnavo v predvidenem 15 dnevnem roku ni dvignila, se šteje, da ji je bilo vabilo vročeno na dan, ko ji je bilo vabilo puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožnica pravilno vabljena in opravilo narok za glavno obravnavo, katerega se je udeležila pooblaščenka tožene stranke.

Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica v času, ko je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, v tujini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZPP v 116. členu ureja vrnitev v prejšnje stanje. Tako lahko stranka, če je zamudila narok, pri sodišču prve stopnje poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Določeni so roki, saj mora tak predlog stranka vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok oziroma, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP). Tožnica takega predloga ni podala, temveč je vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 6. 2013. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je bila sodba izdana v njeni odsotnosti in da tudi ni bila obveščena o datumu obravnave. Zaradi enostranske obravnave so ji bile kratene pravice. Vabila za glavno obravnavo ni prejela, niti ni bila obveščena o datumu obravnave. V času obravnave se je nahajala v tujini, kar lahko dokaže tudi z letalsko karto in drugimi dokumenti.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 12. 6. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 14. 2. 2013. Z omenjeno odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti odločila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva zasebne družbe pri zavezancu A., B., v C., v kateri je poslovodna oseba in sicer na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 9. 5. 2012 dalje.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnica ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo. Po vpogledu v dokumentacijo sodnega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 28. 11. 2014. Obema strankama je bilo poslano vabilo. Na listovni št. 7 sodnega spisa se nahaja obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Iz obvestila je razvidno, da je bilo dne 29. 10. 2014 v tožničinem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje in je bil določen 15 dnevni rok, v katerem pisanje lahko naslovnik dvigne. Ker tožnica pisanja na pošti ni dvignila, je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku dne 14. 11. 2014. ZPP v prvem odstavku 142. člena določa, da se med drugim tudi vabilo stranki na prvi narok za glavno obravnavo vroča osebno stranki. Kadar vročevalec ne more opraviti osebne vročitve neposredno naslovniku, mora po tretjem odstavku 142. člena ZPP v hišnem predalčniku pustiti obvestilo, kje je pisanje in da ga mora naslovnik dvigniti v 15 dneh. Taka vročitev se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno, ali z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne na pošti, ali pa se šteje za opravljeno po poteku tega roka. Ker tožnica vabila za glavno obravnavo v predvidenem 15 dnevnem roku ni dvignila, se šteje, da ji je bilo vabilo vročeno na dan, ko ji je bilo vabilo puščeno v hišnem predalčniku, torej dne 14. 11. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožnica pravilno vabljena in opravilo narok za glavno obravnavo, katerega se je udeležila pooblaščenka tožene stranke.

Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica v času, ko je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo v tujini, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZPP v 116. členu ureja vrnitev v prejšnje stanje. Tako lahko stranka, če je zamudila narok, pri sodišču prve stopnje poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Določeni so roki, saj mora tak predlog stranka vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok oziroma, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP). Tožnica pa tak predlog ni podala, temveč je vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

Pritožbeno sodišče ni ugotovilo postopkovnih kršitev, na katere opozarja tožnica, prav tako tudi ne postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljena dejstva tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Iz dejstev, kot so navedena v sodbi izhaja, da je bila tožnica z 9. 5. 2012 vpisana v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba pri A.. Pred tem ni bila vključena v obvezno zavarovanje na drugi podlagi. V tem primeru pa je obstajala zakonska podlaga za vključitev tožnice po uradni dolžnosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je veljal v spornem obdobju, je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.