Jedro

Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki točki izrekla ugotovilo, da je utemeljen sprejem na zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica ... Odločilo je, da se nasprotnega udeleženca zadrži na zdravljenju do 13. 9. 2018 (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenih razlogov posebej ne specificira. Pojasnjuje okoliščine prisilne hospitalizacije. Poudarja, da je bil vzrok za prijavo verbalno agresivno vedenje obeh udeležencev v prepiru. Prijavo pa je izvedla njegova mama, ki je starejša gospa. Poudarja, da imata z materjo probleme pri sobivanju v skupnem gospodinjstvu. Med njima pogosto prihaja do nesoglasij glede kuhanja in čistoče v prostoru. Mati ima tudi nizko toleranco. Pojasnjuje okoliščine konflikta med njim in materjo. Tudi policistom je ob prihodu pojasnil težave, ti pa so poklicali reševalno vozilo in ga proti njegovi volji odpeljali v psihiatrično bolnišnico. O težavah je obvestil tudi CSD ... in jim predlagal, da se mamo namesti v dom za ostarele. Vendar pa so socialne službe povsem zatajile. Prereka navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima pri CSD glede fizičnega nasilja in povzročanja materialne škode.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr. Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo izpolnjenost pogojev iz prej citirane določbe in jih v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo argumentiralo.

6. Pritožnik poskuša v pritožbi zmanjšati intenzivnost dogajanja, ki je botrovalo njegovi prisilni hospitalizaciji. Pojasnjuje, da je bilo med njim in materjo prisotno verbalno agresivno vedenje Opozarja na nesoglasja, ki nastajajo v odnosu z mamo zaradi skupnega gospodinjstva in na njeno nizko toleranco. Vendar pa tako mnenje izvedenca psihiatra mag. V. R. kot tudi zapisnika multidisciplinarnega tima pri CSD ter medicinsko-psihiatrični popis PB z dne 29. 8. 2018 izkazujejo drugače in ne govorijo v prid pritožnikovim zatrjevanjem. Izvedenec ugotavlja, da bi nasprotni udeleženec izven psihiatrične bolnišnice lahko še naprej ogrožal zdravje in počutje svoje matere, pri čemer je ogrožanje posledica osebnostne motnje, zaradi katere je njegovo dojemanje realnosti spremenjeno, frustracijska toleranca pa močno znižana. Zapisnik multidisciplinarnega tima pri CSD z dne 25. 9. 2017 in medicinsko-psihiatrični popis PB z dne 29. 8. 2018 izkazujeta že dalj časa trajajoče fizično in verbalno nasilje nasprotnega udeleženca, ki je usmerjeno proti ostareli materi, s katero sama živita v isti hiši. Nasprotni udeleženec je bil 29. 8. 2018 spet nasilen do matere, udaril jo je, tako kot že prejšnji dan in doma razbijal stvari. Poleg tega je hotel fizično napasti zdravnico, ko mu je povedala, da bo potreben obisk v PB, vendar pa so mu to preprečili policisti. Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 13. 9. 2018. V nasprotnem primeru bi - kot ugotavlja izvedenec - ob prezgodnjem odpustu lahko spet fizično ogrozil mamo.

7. Zgoraj izpostavljeno prepričljivo izkazuje izpolnjenost zakonskih pogojev za izrek ukrepa pridržanja. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).