Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ko pritožbenemu sodišču očita obstoj procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču namreč ne očita, da bi ne obrazložilo, zakaj je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, namesto, da bi jo spremenilo, marveč meni, da pritožbi tožeče stranke v tem delu sploh ne bi smelo ugoditi, ampak bi moralo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. To ni dovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep v izpodbijanem delu (točka I izreka odločbe, ki se nanaša na točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje) potrdi.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo. Z njo je v prvi točki ugotovilo ničnost pravnih poslov glede kreditne pogodbe v CHF. Z II. točko izreka je toženko zavezalo k plačilu 106.573,53 EUR s pripadajočimi obrestmi. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje višji zahtevek, ki se nanaša na zahtevane zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov, zavrnilo. Slednjič je s IV. točko izreka odločilo še o stroških postopka.

2.Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Izdalo je sodbo in sklep. Pritožbo tožene stranke glede I. točke izreka (ugotovitev ničnosti) je zavrnilo in sodbo v tem delu potrdilo. V prvi točki izreka (ki je po vsebini razveljavitveni sklep) pa je ugodilo pritožbi tožene stranke ter odločbo sodišča prve stopnje v točkah II, III in IV razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razlog, zaradi katerega je pritožbeno sodišče odločbo v opisanem delu razveljavilo, je, da ni bilo pravilno odločeno o pobotnem ugovoru tožene stranke in je zato podan obstoj absolutne kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je, kot je obrazložilo v točkah 41 in 42, ne more odpraviti samo, saj gre za odločitev o pobotnem ugovoru in s tem tudi o tožbenem zahtevku, kar predstavlja samostojno pravno celoto.

3.Proti sklepu pritožbenega sodišča se v tistem delu, ki razveljavlja odločitev sodišča prve stopnje v točki III izreka sodbe sodišča prve stopnje (zavrnitev obrestnega tožbenega zahtevka), pritožuje toženka. Pojasnjuje, da odločitev v tem delu ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4.Tožnica je odgovorila na pritožbo ter predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Tudi, če bi imel pritožnik prav, da sklep v izpodbijanem delu ni ustrezno obrazložen, Vrhovno sodišče vsebinske odločitve o (ne)utemeljenosti pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, ni pooblaščeno preizkušati.

7.Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, s katero to razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, je posebno pravno sredstvo, urejeno v 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Namen uzakonitve tega pravnega sredstva je bil, da Vrhovno sodišče pritožbenemu sodišču prepreči nepotrebne razveljavitve odločb sodišča prve stopnje, kadar bi o pritožbi lahko odločilo tako, da bi sprejelo končno odločitev. Iz tega razloga se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, namesto da bi ugotovljeno kršitev (bodisi pravne bodisi dejanske narave) odpravilo samo (glej drugi odstavek 357.a člena ZPP). Napačna uporaba kasatoričnega pooblastila je sicer procesna kršitev, ki pa se ne prilega pojmu bistvene kršitve pravil pravdnega postopka iz 339. člena ZPP. Ta pravica namreč ne posega v pravico strank do pravno pravilne odločitve. Njen učinek sega drugam: v pravico stranke do razumno hitre odločitve (23. člen Ustave).

8.To pravno sredstvo torej ni namenjeno temu, da bi Vrhovno sodišče preizkušalo pravilnost ugotovitev sodišča druge stopnje glede (ne)utemeljenosti pritožbe. To pravno sredstvo prav tako ni namenjeno temu, da bi pritožnik z njim uveljavljal obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, storjenih na drugi stopnji sojenja (339. člen ZPP).

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ko pritožbenemu sodišču očita obstoj procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču namreč ne očita, da bi ne obrazložilo, zakaj je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, namesto, da bi jo spremenilo, marveč meni, da pritožbi tožeče stranke v tem delu sploh ne bi smelo ugoditi, ampak bi moralo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. To ni dovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).

Zveza: