Jedro

Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem Z. B. sodijo nepremičnine, naštete v I/1. točki izreka, v deležu 40/72, denarna sredstva pri Banki v višini 6.469,67 EUR, osebni avtomobil ..., letnik 2003, in terjatev D., d.d., v višini 12.552,00 EUR. Po pridobitvi dednih izjav zapustnikove vdove V. B. in zapustnikove hčere P. B., ki sta se dedovanju odpovedali, je za dedinjo celotnega premoženja razglasilo zapustnikovo hčerko J. B. Odločilo je, da se vpis v zemljiško knjigo in prepis zapustnikovega osebnega vozila izvršita po uradni dolžnosti, Banki pa je naložilo izplačilo denarnih sredstev v korist D., d.d., za poplačilo zapustnikove terjatve.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo vdova zapustnika V. B. Navaja, da je bila s hčerko J. B., ki je v celoti prejela dediščino, dogovorjena, da ji ostaneta traktor in cepilec za drva, saj ju potrebuje na drugi kmetiji, kjer sedaj živi. Omenjeni premičnini pri notarki nista bili omenjeni. Dedinja ji strojev noče izročiti. Počuti se oškodovano, saj bi po tridesetih letih dela na kmetiji po smrti moža zaslužila vsaj minimalno doto. S traktorjem in cepilcem za drva bi si lahko omogočila dostojno življenje.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja J. B. Prerekala je podane pritožbene navedbe in opisala okoliščine sklenitve dednega dogovora. Prilaga tudi pismo, ki ga je poslala odvetniku pritožnice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da so zakonite dedinje po pokojnem Z. B. pred notarko ... 15. 3. 2017 sklenile dedni dogovor glede ureditve vseh njihovih medsebojnih razmerij iz naslova dedovanja. Iz 4. točke dednega dogovora izhaja, da sta se dedinji P. B. in V. B., sedanja pritožnica, v celoti odpovedali dedovanju po pokojnem ter soglašali, da zapuščino kot edina dedinja prevzame J. B. ki tudi v celoti poravna dolg pokojnega do D., d.d. Na podlagi teh podatkov je sodišče po naroku 3. 5. 2017 izdalo izpodbijani sklep.

6. Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema (133. v zvezi z 208. členom ZD). Izjava je nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD), zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.

7. Iz dednega dogovora, sklenjenega v notarskem zapisu 15. 3. 2017, jasno izhaja, da se je pritožnica v celoti odpovedala dedovanju po zapustniku Z. B., pri čemer je iz obsega zapuščine razvidno, da ta predstavlja manjše kmetijsko posestvo. Pritožnici je bilo torej poznano, da v zapuščino sodijo nepremičnine in pripomočki za obdelovanje kmetijskih površin, a je kljub temu podala dedno izjavo, s katero je dedovanje kmetije omogočila hčerki J. B. Če je takšno izjavo podala v zmoti, lahko zahteva njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku.

8. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.