Jedro

O zahtevi za povrnitev stroškov se odloča v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje (izrek pod točko 1) tako s p r e m e n i , da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 424.706,71 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 389.192,62 SIT od 19.3.2001 dalje in od zneska 26.514,09 SIT od 8.10.2001 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 632,32 EUR, v 15-ih dneh po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in tožencu naložilo, da plača tožeči stranki znesek 424.706,71 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 389.192,62 SIT od 19.3.2001 dalje, od zneska 26.514,09 SIT pa od 8.10.2001 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo (točka 1 izreka). V točki 2 je postopek z nasprotno tožbo ustavilo (pravilno bi o tem moralo odločiti s sklepom), pod točko 3 pa odločilo še o stroških in tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške.

Zoper sodbo se je toženec pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da se tožbeni predlog "v celoti zavrže", ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in to drugemu sodniku. Opozarja, da zahteva tožeča stranka v tej pravdi plačilo zamudnih obresti od nepravočasno plačane glavnice v znesku 441.800,00 SIT, bistvo pa je, da uveljavlja tožeča stranka zamudne obresti od procesno dosojenih stroškov v drugi zadevi, to je zadevi pod opr. št. P, kar je nedopustno iz dveh razlogov. Prvič bi morala tožeča stranka obresti zahtevati v navedeni pravdi, tega ni storila in v novi pravdi tega ne more zahtevati. Po drugi strani pa je o tem zahtevku že pravnomočno odločeno v izvršilni zadevi I in zahtevek je bil zavrnjen. Zato bi moralo pritožbeno sodišče "to upoštevati in tožbeni zahtevek v celoti zavreči".V nadaljevanju pritožbe opozarja tudi na nepravilen izračun. Meni še, da bi tožeča stranka eventualno lahko zahtevala od tožene stranke škodo zaradi nepravočasnega plačila. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. odst. 310. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči sodišče s sodbo o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa in odločba o stroških v sodbi šteje vedno za sklep (1. in 4. odst. 128. čl. ZPP). 1. odst. 151. čl. pa določa, da so pravdni stroški tisti izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, zahtevati jih je treba pravočasno, v okviru postopka, v katerem jih stranka uveljavlja (3. in 7. odst. 163. čl. ZPP) do konca postopka, o zahtevi za povrnitev stroškov pa odloči sodišče z odločbo, s katero se konča postopek pred njim (4. odst. 163. čl. ZPP). O pravdnih stroških je torej mogoče izdati le sklep in je odločitev o pravdnih stroških vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), gre torej za akcesornost odločanja o pravdnih stroških. Ker je torej zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu in torej vezana na uspeh stranke v sporu, se lahko o zahtevi za povrnitev stroškov odloča v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. O stroških pa je bilo odločeno v drugi pravdni zadevi, pod opr. št. P Okrožnega sodišča v K., kot je ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo. Če tožeči stranki niso bile priznane s sodbo obresti od stroškov (zato tudi predlogu za izvršbo glede obresti ni bilo ugodeno - pritožba nima prav, da gre za že razsojeno stvar, saj predlogu za izvršbo ni bilo ugodeno, ker tožeča stranka ni imela izvršilnega naslova glede obresti), tožeča stranka v tej pravdi ne more utemeljeno zahtevati povrnitve stroškov oz. zahtevati, da sodišče ugodi zahtevku za plačilo obresti od stroškov, o katerih je bilo odločeno v drugi pravdni zadevi. Tako je tudi stališče sodne prakse (npr. odločba VS RS opr. št. II Ips 638/94). Tak tožbeni zahtevek je neutemeljen, saj v določbah materialnega prava ni podlage, ki bi utemeljevala tak zahtevek. Na to pa utemeljeno opozarja pritožnik, sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da gre za zahtevek, ki je po materialnem pravu utemeljen ter je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo ter sodbo tako spremenilo, da se tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska (ki predstavlja natekle zamudne obresti od pravdnih stroškov prisojenih v drugi pravdi) z obrestmi zavrne (4. tč. 358. čl. ZPP), saj pri odločanju tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo.

Posledica spremembe sodbe sodišča prve stopnje je tudi sprememba odločbe o stroških. Uspeh strank v tem postopku je delen. Do umika nasprotne tožbe je približno polovičen, po tem, torej po 24.9.2004 pa je tožena stranka v pravdi uspela. Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov za nagrado odvetniku za sestavo štirih pripravljalnih vlog (z dne 11.2.2005, 19.8.2005, 23.2.2006 in 28.3.2006) po 150 točk, upoštevaje vrednost točke glede na dan vložitve tožbe in tedanjo vrednost točke ()Tar. št. 19 - 3. odst. v zvezi s Tar. št. 18 Odvetniške tarife), ter do nagrade 150 točk zaradi zastopanja na naroku dne 11.5.2006 ter 20 točk za odsotnost iz pisarne, vse povečano za 2 % materialnih stroškov in 20 % DVD, kar znaša, glede na vrednost točke 0,459 EUR 432,598 EUR ter še do zneska 146,92 EUR (prej 35.208,50 SIT) za plačilo polovice nagrade in stroškov izvedenke. Do nagrade za posvet s stranko odvetnik ni upravičen, saj je to opravilo že zajeto v druge opravila. Stranki gredo še potni stroški v znesku 9,38 EUR, drugi pa ne, saj niso izkazani. Skupno je torej toženec upravičen do povrnitve 588,90 EUR pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji. Upravičen je tudi do povrnitve zneska plačane takse za pritožbo (15.200,00 SIT - sedaj 43,42 EUR). Skupni znesek 632,32 EUR je dolžna tožeča stranka, in sicer vsak od treh tožnikov 1/3 tega zneska, povrniti tožencu v 15-ih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (299. čl. Obligacijskega zakonika in 313. čl. ter 1. odst. 161. čl. ZPP in 2. odst. 165. čl. ZPP). Do drugih zahtevanih pritožbenih stroškov (nagrada odvetniku) pa toženec ni upravičen, saj je pritožbo sestavil sam (toženec se je pod pritožbo podpisal).