Jedro

Ker so bila pred izdajo prve odločbe tožene stranke pribavljena poročila in je prva (odpravljena) odločba na njih temeljila, to pomeni, da je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek, zato v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo ni mogoče odločati v pospešenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 4. točke 1. odstavka in 2. odstavkom 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16.2.2006, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah tožnike oprostilo plačila sodnih taks ter (3. točka izreka sodbe in sklepa) zavrnilo njihovo zahtevo za povračilo stroškov postopka. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil- UPB1,Uradni list RS, št. 134/2003-UPB1) zavrnila prošnje tožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljene in na podlagi 2. alinee 1. odstavka 34. člena ZAzil odločila, da morajo zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od pravnomočno končanega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka odločila v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. U 2201/2005-6 z dne 14.12.2005. Prvostopno sodišče ugotavlja, da v ponovljenem postopku tožena stranka ni upoštevala mnenj in stališč iz navedene pravnomočne sodbe. Z navedeno pravnomočno sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da tožnikom v ponovljenem postopku predoči podatke, ki jih je pridobila na podlagi mednarodnih poročil v zvezi z razmerami v Srbiji in Črni gori oziroma na Kosovu (tožniki v prejšnjem postopku niso imeli možnosti, da bi se izjavili o dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo iz mednarodnih poročil oziroma drugih virov), na katere je oprla svojo odločitev (odločba 13.9.2005) in v ponovljenem postopku po potrebi izvede še druge dokaze, kar pomeni, da bi morala tožena stranka v ponovljenem postopku ugotavljati pogoje za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil in odločiti v rednem ugotovljenem postopku. Tožena stranka ni upoštevala določb 3. odstavka 60. člena ZUS. Ker tega ni storila, je kršila določbe 2. točke 1. odstavka in 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena v zvezi z 2. odstavkom 29. člena ZAzil. Tožena stranka s pritožbo izpodbija sodbo prvostopnega sodišča zaradi vseh razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Pojasnjuje, da je v ponovljenem postopku obravnavala prošnje tožnikov za azil v t.i. pospešenem postopku, saj je o pravici do azila odločala le na podlagi podatkov iz vlog tožnikov. V izpodbijani odločbi se ni sklicevala in ni upoštevala poročil, ki jih je uporabila v prvi odločbi (13.9.2005). Meni, da z uporabo poročil v prejšnjem postopku ni začela voditi rednega postopka in je zato v ponovljenem postopku lahko ponovno odločala v pospešenem postopku. V ponovljenem postopku je na podlagi prošnje za azil ugotovila, da razlogi za zapustitev izvorne države, ki jih je navajal tožnik (da so mu očitali sodelovanje s Srbi, da so njega in njegovo družino maltretirali albanski civilisti, da so ga fizično napadli, hčerko pa skušali posiliti, strah ga je, ker je leta 1999 pobegnil iz vojske in mu zato grozi kazen zapora), ne morejo predstavljati preganjanja, ki se je izoblikovalo kot pravni standard preganjanja v azilnih postopkih v upravni in sodni praksi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se njeni pritožbi ugodi in potrdi izpodbijano odločbo. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke in za svojo odločitev navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka v tej zadevi odločala v ponovljenem postopku po sodbi prvostopnega sodišča, št. U 2201/2005-6 z dne 14.12.2005, v kateri je prvostopno sodišče podalo pravno mnenje in zavzelo stališča, ki se tičejo postopka ter na tej podlagi odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Zoper navedeno sodbo se tožena stranka ni pritožila in je sodba postala pravnomočna (9.2.2006). Po določbi 3. odstavka 60. člena ZUS, na katero je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev, je pristojni organ pri izdaji novega upravnega akta vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V obravnavani zadevi pa tožena stranka, kot izhaja iz podatkov spisa in tožena stranka tega niti ne zanika, ni upoštevala mnenj in stališč prvostopnega sodišča v navedeni pravnomočni sodbi in je s tem tudi po presoji pritožbenega sodišča bistveno kršila določbe postopka v upravnem sporu.

V ponovljenem postopku je tožena stranka izpodbijano odločbo sicer res oprla samo na dejstva in okoliščine, ki so jih tožniki navedli v svojih prošnjah za azil, ker pa jo je izdala v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča, s katero je sodišče odpravilo njeno (prvo) odločbo (z dne 13.9.2005), v kateri pa je odločitev oprla tudi na poročila mednarodnih organizacij o stanju v izvorni državi prosilcev za azil, v tem sporu izpodbijana odločba pomeni nadaljevanje postopka in odločanja, ki se je začel pred izdajo in končal z izdajo njene odločbe z dne 13.3.2005. Odločanje v ponovnem postopku namreč ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč, da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prve odločbe tožene stranke. Ker so bila v obravnavanem primeru pred izdajo prve odločbe tožene stranke pribavljena poročila in je prva odločba na njih temeljila, to pomeni, da je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek, zato v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo ni mogoče odločati v pospešenem postopku, kot zmotno meni tožena stranka. Enako stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v sodbah, št. I Up 731/2006-2 in I Up 799/2006-2. Tožena stranka bi torej morala v obravnavanem primeru tožnike seznaniti s poročili, ki jih je uporabila pri odločanju s svojo prvo odločbo, ter jim dati možnost, da se o teh poročilih izjavijo, kot ji je naročilo prvostopno sodišče v navedeni sodbi, ter nato odločiti o njihovih prošnjah za azil v posebnem ugotovitvenem postopku (rednem postopku).

Upoštevaje navedeno tudi pritožbene navedbe tožene stranke na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Glede na navedeno, in ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.