- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba U 902/92
ECLI:SI:VSRS:1993:U.902.92 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik, ki dela v ZR Nemčiji v R Sloveniji ne živi, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva RS po 1. odstavku 40. člena ZDS.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da od leta 1979 živi v Zvezni Republiki Nemčiji. Zato ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
V tožbi je tožnik navajal, da tožena stranka zmotno ugotavlja, da ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V Zvezni Republiki Nemčiji je prijavljen začasno. Tam nima stalnega prebivališča. V Sloveniji ima stanovanjsko hišo, katere solastnik je z razvezano ženo.
V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je tožnik zaposlen v ZR Nemčiji in zato ne živi v Sloveniji.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92 - ZDS) v 1. odstavku 40. člena določa dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Prvi pogoj je, da je prosilec za pridobitev državljanstva Slovenije na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 1990, imel prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Drugi pogoj je, da prosilec dejansko živi v Republiki Sloveniji. Sodišče soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da tožnik dejansko ne živi na ozemlju Republike Slovenije. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v Zvezni Republiki Nemčiji tožnik zaposlen od leta 1979 dalje. V Sloveniji ni bil nikdar zaposlen. V tujino je odšel na delo iz Republike Hrvatske. Za sprejem pošiljk v zvezi z državljanstvom je pooblastil svaka, kar tudi kaže, da dejansko v Sloveniji ne živi.
Ker tožnik torej drugega pogoja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, to je dejansko življenje v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje, je bilo treba njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrniti.