Jedro

Sporazum pravdnih strank o krajevni pristojnosti je veljaven, saj je bil sklenjen v skladu s prvim in tretjim odstavkom 69. člena ZPP. Ob takem stanju ni razlogov za spreminjanje volje pogodbenih strank, ki so morale že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, razmišljati o razlogih za tak zapis. Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti.

Izrek

Predlog za določitev pristojnosti drugega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je 21.10.1999 vložila tožbo, s katero zahteva, da toženi stranki na njeni parceli št. 1038 k.o... izvedeta "namakalni sistem Težak" po pogodbi št... v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo VGB Maribor, št. projekta ... Tožbo je vložila pri Okrožnem sodišču na Ptuju, ki se je 2.11.1999 izreklo za stvarno nepristojno, ker vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000 tolarjev, in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju. Po ugovoru druge tožene stranke, češ da so pravdne stranke v 10. točki pogodbe dogovorile pristojnost stvarno pristojnega sodišča v Ljubljani, pa je Okrajno sodišče na Ptuju 13.3.2000 zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Po prejemu tega sklepa je tožeča stranka predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu s 67. členom ZPP odloči, naj v tej pravdi postopa Okrajno sodišče na Ptuju. Predlog je utemeljila z razlogi ekonomičnosti, ker leži nepremičnina, na kateri je namakalni sistem, na območju ptujskega sodišča, ker bo potrebno sodelovanje izvedenca, ker vse priče izhajajo s tega območja in ker je vsa upravna dovoljenja izdala Upravna enota na Ptuju.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

V konkretnem primeru so pravdne stranke sklenile sporazum o krajevni pristojnosti, saj so se v 10. točki pogodbe o izvedbi namakalnega sistema Težak, št... dne 30.10.1996 izrecno sporazumele, da bodo vse spore iz pogodbe reševale sporazumno, v nasprotnem primeru pa jih bodo predložile v rešitev stvarno pristojnemu sodišču v Ljubljani. Sporazum je veljaven, saj je bil sklenjen v skladu s prvim in tretjim odstavkom 69. člena ZPP, ker zakon ne predvideva izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča in ker je zapisan in so ga podpisale vse tri pogodbene stranke. Ob takem stanju ni razlogov za spreminjanje volje pogodbenih strank, ki so morale že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, razmišljati o razlogih za tak zapis. Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti. Sicer pa to načelo ni tako poudarjeno, kot ga sedaj prikazuje tožeča stranka, ki je v tožbi poleg listinske dokumentacije predlagala le dokaz z zaslišanjem strank. Zaslišanja prič doslej ni predlagala nobena od pravdnih strank, morebitnega izvedenca pa lahko sodišče postavi z vsega območja Republike Slovenije. Poleg tega druga tožena stranka navaja, da je v Ljubljani že sprožen spor zaradi izvedbe namakalnega sistema proti prvi toženi stranki.