Jedro

Vrhovno sodišče sme preizkusiti razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča samo glede vprašanja ali je v konkretnem primeru kasatorično pooblastilo sploh obstajalo. Pri tem pa bo kot neizpodbitno vzeto, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napake prvostopenjskega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Piranu je s sklepom N 20/2017 zavrnilo predlog predlagatelja za dovolitev nujne poti za potrebe redne rabe in v korist nepremičnine parc. št. 61/12 k.o. ..., ki je v njegovi lasti, na nepremičnini parc. št. 61/14 k.o. ..., ki je v lasti nasprotne udeleženke. Sodišče je odločilo še o stroških postopka.

2. Višje sodišče je pritožbi predlagatelja zaradi ugotovljenih procesnih kršitev delno ugodilo in sklep razveljavilo v delu I. točke izreka sklepa, kolikor je sodišče zavrnilo predlog za dovolitev nujne poti za potrebe redne rabe in v korist nepremičnine parc. št. 61/12 k.o. ... na nepremičnini parc. št. 61/14 k.o. .... Razveljavilo je tudi odločitev o stroških postopka. Pojasnilo je, da je prvostopenjsko sodišče ugotovitev, da je dostop na predlagateljevo parcelo mogoč, utemeljilo le z ugotovitvijo širine in dolžine predlagateljeve nepremičnine in njegovega avtomobila, ni pa se opredelilo do drugih njegovih pravno relevantnih trditev. Ker je bil na prvi stopnji prezrt pomemben sklop dejanskih navedb, uporabo kasatoričnih pooblastil po prepričanju višjega sodišča utemeljuje načelo sorazmernosti, ekonomičnosti in smotrnosti ter ustavna pravica stranke do pritožbe. Višje sodišče ne bi le dopolnilo dokaznega postopka, temveč bi moralo dejstva ugotavljati na novo. Tako sojenje pred pritožbenim sodiščem bi trajalo dlje, saj bi sodišče prve stopnje pri odločanju lahko uporabilo gradivo, zbrano tekom postopka, pritožbeno pa bi moralo dokazni postopek opraviti na novo.

3. Zoper ta razveljavitveni sklep je nasprotna udeleženka vložila pritožbo iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep pritožbenega sodišča spremeni tako, da pritožbo predlagatelja v celoti zavrne in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. Utemeljuje, da je pritožbeno sodišče zmotno ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo določene trditve predlagatelja. Meni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, prav tako je izvedlo vse dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev. Prvostopenjsko sodišče se je tudi ukvarjalo s trditvami nasprotne udeleženke, da bi predlagana nujna pot onemogočilo redno rabo njene nepremičnine, na kateri ne bi mogla več parkirati. Prav tako je ugotovljeno, da imata obe stranki na svojih zemljiščih možnost parkiranja le enega vozila, zato je bil pravilno zavrnjen predlog za postavitev izvedenca. Pritožbenemu sodišču zato ne bi bilo treba razveljaviti prvostopenjskega sklepa, temveč bi ob skrbni presoji nepravdnega spisa in predlagateljeve pritožbe, le-to lahko v celoti zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev.

4. Pritožba je bila vročena predlagatelju.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V drugem odstavku 357.a člena ZPP je določeno, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Iz povzetega besedila izhaja, da je zakonodajalec to pritožbo vezal na položaj, ko sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep. Vrhovno sodišče pa take dobesedne razlage določbe 357.a člena ZPP, po kateri bi bila pritožba zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča dovoljena samo v primeru, ko je na prvi stopnji odločeno s sodbo, ni sprejelo.1 Zavzelo je stališče, da je z ustavo skladna razlaga, da mora biti to pravno sredstvo dostopno tudi v nepravdnem postopku, v katerem sodišče vselej odloča s sklepi, če gre za sklep, s katerim se, tako kot s sodbo, dokončno ureja pravno razmerje med udeleženci postopka. Sklep sodišča prve stopnje o določitvi nujne poti, ki je bil razveljavljen v obravnavani zadevi, je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, zato je pritožba zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča, glede na vzpostavljeno prakso Vrhovnega sodišča, dovoljena.

7. Po določbi drugega odstavka 357.a člena ZPP se razveljavitveni sklep druge stopnje sme izpodbijati samo, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje: a) čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, b) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivost, ali c) če bi moralo samo opraviti novo sojenje. S to določbo je ZPP pritožbene razloge omejil izključno in samo na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča. Dopustni pritožbeni razlogi določajo tudi obseg dopustnega pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče sme preizkusiti razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča samo glede vprašanja ali je v konkretnem primeru kasatorično pooblastilo sploh obstajalo. Pri tem bo kot neizpodbitno vzeto, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napake prvostopenjskega sodišča. Ali povedano drugače, Vrhovno sodišče ne sme presojati ali je višje sodišče pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji. Ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena, sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča.2

8. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne uveljavlja niti ne utemeljuje enega od pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Bistvo njenih pritožbenih navedb je v tem, da bi moralo pritožbeno sodišče ob zadostni skrbnosti in glede na vse izvedene dokaze ugotoviti, da je predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti neutemeljen, zato bi njegovo pritožbo lahko zavrnilo. Nasprotna udeleženka torej pritožbenemu sodišču očita, da je nepravilno ugotovilo obstoj procesnih kršitve v postopku na prvi stopnji. Tega vprašanja pa Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku zoper razveljavitveni sklep po določbah 357.a člena ZPP ne sme presojati, saj je vezano na ugotovitev višjega sodišča, da je bila procesna kršitev v postopku na prvi stopnji storjena. Če bi pritožnica z obravnavanim pravnim sredstvom želela uspeti, bi morala zatrjevati, da bi višje sodišče ugotovljene procesne kršitve sodišča prve stopnje lahko odpravilo samo.

9. Ker pritožbe iz razlogov, ki jih uveljavlja in utemeljuje nasprotna udeleženka, sploh ni mogoče vložiti, je Vrhovno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (šesti odstavek 357.a člena ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

1 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča: Cp 15/2018, Cp 13/2018 in Cp 36/2018. 2 Gl. prav tam. Stališče, da mora Vrhovno sodišče izhajati iz temelja, da kršitev, ki jo je ugotovilo višje sodišče, resnično obstaja, zastopa tudi A. Galič v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom; 6. dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana, 2017, str. 54.