Jedro

Za uporabo tretjega odstavka 47. člena ZG je pravno pomembna okoliščina le lastništvo zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. Pri tem pa kot lastnik zemljišča ni izključena Republika Slovenija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 9. 2005, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 2. 3. 2005. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil odobritev pravnega posla – prodajne pogodbe z dne 20. 12. 2004, s katero je samostan A. prodal tožniku gozd parc. št. ... k.o. ..., ki je glede na lokacijsko informacijo Mestne občine Ljubljana po planskih aktih opredeljena kot ostala kmetijska zemljišča in gozdovi. Republika Slovenija je lastnica zemljišča, ki meji na sporni gozd, zato je skladno s tretjim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih – ZG prednostna upravičenka.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo in z razlogi tožene stranke v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na določbe: drugega odstavka 67. člena ZUS, 17. in 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ, 43., 44. in 47. člena ZG.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijano sodbo ter odpravi odločbo tožene stranke. Navaja, da ZG v 47. členu glede uveljavljanja prednostne pravice napotuje na smiselno uporabo ZKZ, pri tem se pojavlja tehten dvom o pravilnosti pravnega stališča, zavzetega v izpodbijani sodbi. Predkupna pravica države je posebej in izrecno opredeljena v 6. točki 23. člena ZKZ in v prvem odstavku 47. člena ZG. Zakonodajalec je tedaj, kadar je hotel zagotoviti predkupno pravico države, takšno namero izrecno zapisal. Zato z lastnikom mejnega gozda iz tretjega odstavka 47. člena ZG ni mišljena tudi država. Država ima sicer na razpolago izjemne mehanizme za uveljavljanje svojih javnih interesov in ni nobene potrebe, da bi jo v primeru morebitnih neusklajenih pravnih norm v različnih zakonih, v dvomu varovalo še sodišče, kar se je zgodilo v tem primeru. Tožnik v soglasju s sosedami že leta skrbi za sporno parcelo št. ... k.o. ... in jo vzdržuje v zglednem stanju, pri realizaciji želje, da bi postal njen lastnik, pa je naletel na nerazumljivo oviro.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1, ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Zakonitost v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njegove izdaje oziroma izdaje drugostopenjskega akta, če je o pravici oziroma obveznosti odločeno z drugostopenjskim aktom.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima lahko prednostno pravico pri nakupu gozda po tretjem odstavku 47. člena ZG tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa Sklad.

11. Po določbi tretjega odstavka 47. člena ZG (Ur. l. RS, št. 30/93), ki je veljal v času odločanja, razen v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

12. Ker je v obravnavani zadevi Sklad v upravnem postopku izkazal, da nepremičnine, ki so last Republike Slovenije, mejijo na zemljišče parc. št. ... k.o. ..., ki je predmet prodajne pogodbe, je s tem izkazal izpolnitev zakonskega pogoja iz tretjega odstavka 47. člena ZG za pridobitev statusa prednostnega upravičenca. Za uporabo tretjega odstavka 47. člena ZG je pravno pomembna okoliščina le lastništvo zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. Pri tem pa kot lastnik zemljišča ni izključena Republika Slovenija. Če bi hotel zakonodajalec izključiti Republiko Slovenijo iz kroga prednostnih upravičencev po tretjem odstavku 47. člena ZG, bi moralo to biti v tej zakonski določbi izrecno navedeno, pa ni. Ker tožnik po podatkih spisov ni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ni bil izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 47. člena ZG za pridobitev statusa prednostnega upravičenca pri nakupu zemljišča. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil v obravnavani zadevi materialni zakon pravilno uporabljen, ko je prvostopenjski organ odločil, da se tožnikova vloga za odobritev pravnega posla zavrne.

13. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 14. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.