Jedro

Ker je bila denacionalizacijski upravičenki ob podržavljenju dana odškodnina, ki je presegla 30% vrednosti podržavljenega premoženja, se ta pri vračanju upošteva tako, da se vrača le toliko zemljišča, kolikor znaša vrednost podržavljene parcele, zmanjšane za revalorizirano odškodnino, dano ob podržavljenju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 23.5.2001, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote B. z dne 5.12.2000. Z njo je prvostopni organ odločil, da se vzpostavi v korist upravičenke A.J., solastninska pravica in delež na parc. št. 3475/4 vl. št. 1997 k.o. K. vas do 1651/570102-tin, da je vrednost podržavljene nepremičnine po stanju v času podržavljenja znašala 3.937,43 DEM in da je denacionalizacijski zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče navaja, da je brez pravne podlage tožbena trditev, da parcel, ki ležijo v kompleksu kmetijskih zemljišč, ni mogoče vračati z vzpostavitvijo solastninskega deleža na kompleksu zemljišč. Tako obliko vračanja izrecno predpisuje 3. odstavek 27. člena ZDen. Zato je odločitev prvostopnega upravnega organa o vrnitvi podržavljene parcele z vzpostavitvijo solastninske pravice, ob neizpodbijanih ugotovitvah, da ta parcela leži v kompleksu kmetijskih zemljišč, zakonita. Tožbene trditve, da je prejšnja lastnica prostovoljno prenesla zemljišče v državno last, kar naj bi izhajalo iz zapisnika, sodišče ne more preveriti, saj nobene takšne listine v predloženih upravnih spisih ni, tožeča stranka pa je tudi ni predložila k pritožbi, niti konkretno opredelila. Zmotna je tudi tožbena trditev, da po določbah ZDen premoženje, ki je bilo nacionalizirano in zanj plačana odškodnina, ni mogoče vračati. Glede na 1. odstavek 72. člena ZDen je treba le odškodnine, ki so bile dane za podržavljeno premoženje, ki se vrača, pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati, če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Ker je prvostopni organ pri svoji odločitvi upošteval ob podržavljenju izplačano odškodnino, ki je po njegovih izračunih znašala 62% vrednosti podržavljene parcele, je odločitev v skladu z ZDen.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da vztraja, da se je lastnica zemljišča prostovoljno odločila za prenos zemljišča v državno last, ker je potrebovala denar in ni bila zainteresirana za drugo nadomestno zemljišče, ki ji je bilo ponujeno, kot to izhaja iz zapisnika o ustni obravnavi, opravljeni na Upravni enoti B. dne 25.11.1999. V izogib ponavljanju tožeča stranka še opozarja na nesmiselnost in negospodarnost vračila v obliki solastninske pravice. To dokazujejo že primeri v praksi, ko se solastninski deleži prodajajo. Namen ZDen je poprava krivic, ne pa razveljavitev pravnih poslov, ki so nastali na podlagi proste volje strank. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločbo tožene stranke odpravi in ugotovi, da ni razlogov za vzpostavitev solastninske pravice, podrejeno pa, da so bili napačno uporabljeni materialni predpisi in da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter vrne zadevo v ponovno odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločeno. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Na podlagi listin v spisu je bilo ugotovljeno, da je bila parc. št. 3461/377 k.o. K. vas, podržavljena z odločbo Komisije za arondacijo pri Občinski skupščini B., okraj C. z dne 23.12.1963, na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/63). Parc. št. 3475/4, v delu, katere se sedaj nahaja podržavljena parcela št. 3461/377, predstavlja več hektarski kompleks kmetijskih zemljišč, zato je bila ob vračanju upoštevana določba 3. odstavka 27. člena ZDen in v korist denacionalizacijske upravičenke pravilno vzpostavljena solastninska pravica. Po določbi 1. odstavka 72. člena ZDen se odškodnine, dane za podržavljeno premoženje, pri vračanju ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Ker je bila v konkretnem primeru denacionalizacijski upravičenki ob podržavljenju dana odškodnina, ki je presegla 30% vrednosti podržavljenega premoženja, se ta pri vračanju upošteva tako, da se prejšnji lastnici vrača le toliko zemljišča, kolikor znaša vrednost podržavljene parcele, zmanjšana za revalorizirano odškodnino, dano ob podržavljenju. Glede na to, da je dana odškodnina znašala 62% vrednosti podržavljene parcele, se prejšnji lastnici vrača 38% zemljišča. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo torej materialno pravo pravilno uporabljeno.

Pritožbeni ugovor, da prostovoljno odločitev prejšnje lastnice dokazuje zapisnik o opravljeni ustni obravnavi z dne 25.11.1999, ni utemeljen. Ta zapisnik se nanaša na denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ne pa na postopek podržavljenja. Zato ta ugovor na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati. Pritožbeno sodišče tudi ne presoja smiselnosti oziroma primernosti zakonske ureditve, na katero opozarja pritožnica, ker za to ni pristojno.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.