Jedro

Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Glede na to, da so tožniki predlagali kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 439/2021 z dne 15. 10. 2021 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je s sklepom zahteve vseh treh tožnikov, ki so vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, združila ter odločila, da se vodi en sam postopek, pri čemer vodilni spis postane opravilna številka Bpp 439/2021, v katerem bo izdana ena sama odločba. Hkrati je z istim aktom odločila, da se njihove prošnje za brezplačno pravno pomoč kot neutemeljene zavrnejo.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka prejela od tožnikov prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vsi so vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v zvezi s še ne uvedenim postopkom zaradi plačila odškodnine. Zaprošajo tudi za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, kot odvetnico pa navajajo D. D. iz Krškega.

3. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da vsi trije tožniki izpolnjujejo finančni pogoj za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, saj so vsi prejemniki denarne socialne pomoči. 4. Vsi trije nameravajo vložiti tožbo zoper Zavarovalnico E. zaradi izplačila zavarovalnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 27. 8. 2019, ki se je zgodil okoli 19. ure.

5. Po presoji tožene stranke pa tožniki ne izpolnjujejo vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člen Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

6. Tožniki so na Zavarovalnico E., d.d. naslovili odškodninski zahtevek v zvezi s škodnim dogodkom, ki se je zgodil 27. 8. 2019 na Otočcu. A. A. navaja, da se je zgodila prometna nesreča zaradi izgube oblasti nad vozilom. Poškodbe je čutila na prsnem košu in v vratnem vretencu. Tožena stranka ugotavlja, da iz zapisnika o poškodbi vozila izhaja, da je bilo v prometni nesreči poškodovano zgolj ogledalo in nič drugega. Iz odškodninskega zahtevka izhaja, da je oškodovanec vozil po svojem pasu, voznica drugega vozila pa je pripeljala po levi strani. Lastnica oškodovanega vozila se je umikala, vendar sta avtomobila trčila z ogledali. Zavarovalnica E. zahtevek za izplačilo odškodnine za nematerialno škodo v celoti zavrača. Iz medicinske dokumentacije izhaja, da naj bi v prometni nesreči A. A. utrpela poškodbe vratne hrbtenice in prsnega koša. Glede na poškodbe je zavarovalnica mnenja, da ni mogoče, da bi v omenjeni nesreči utrpeli telesne poškodbe, navedene v zahtevku. Tudi pritožbena komisija Zavarovalnice E. pritožbi ni ugodila. Tožena stranka temu sklepu pritožbene komisije sledi, saj tudi iz zapisnika o poškodbi vozila izhaja, da je bilo poškodovano zgolj ogledalo. Tožena stranka sledi stališču pritožbene komisije, da ker med vozili ni prišlo do trka šasije, niso mogle delovati sile, ki bi upravičile nastanek poškodb in tako ni podan temelj za izplačilo odškodnine. Po mnenju tožene stranke je pri prometni nesreči prišlo zgolj do minimalnega stika med voziloma. Najpogosteje pride do nihajnih poškodb v primeru, ko pride do trka od zadaj, v predmetni zadevi pa do tega ni prišlo. Vse navedeno velja tudi glede tožnice B. B. Odškodninski zahtevek A. A. in B. B. tudi ni podrobneje specificiran. Po mnenju tožene stranke tudi sicer temelj tožbenega zahtevka ni podan. Če pa bi bil temelj podan, tožena stranka ocenjuje, da tožnici nista izčrpali vseh možnosti za izvensodno rešitev spora. Iz sklepa pritožbene komisije Zavarovalnice E. jasno izhaja, da je nadaljnje izvensodno reševanje spora možno pri izbranem neodvisnem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov in sicer pri Mediacijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja. Tožena stranka je prepričana, da je najprimerneje, da poskušajo tožniki spor najprej rešiti pred tem centrom. Ponovno navaja, da je med vozilom prišlo zgolj do minimalnega stika in po oceni tožene stranke ob takem trku ni moglo priti do takšnih nihajev, ki bi povzročili poškodbe, kot so zatrjevane. Glede tožnika C. C. se tožena stranka v celoti sklicuje na ugotovitve, ki se nanašajo tudi na drugi dve tožnici. Pri njem je prišlo do frakture obeh nosnih kosti z deviacijo nosnega septuma v levo. Na smernem vozišču, kjer je vozil C. C., ni bilo vidnih sledi zaviranja. Ne izhaja, da bi storil vse, da bi se oplazenju vozil izognil. C. C. tudi ni pojasnil temelja tožbenega zahtevka niti ga ni specificiral po višini. Ni pa sporno, da je do poškodb pri njem prišlo. Vendar ni na ravni verjetnosti izkazano, da je prometno nesrečo povzročila D. D. Sicer pa tudi on ni izkoristil možnosti izvensodne rešitve zadeve pri Mediacijskem centru Slovenskega zavarovalniškega združenja. Uvedba takega postopka se priporoča v izogib visokim sodnim ter odvetniškim stroškom. Po mnenju tožene stranke je izjemno smotrno najprej poskušati spor rešiti izvensodno preko neodvisnega organa in sicer preko Mediacijskega centra Slovenskega zavarovalnega združenja.

7. Glede na vse navedeno tožena stranka ocenjuje, da so prošnje očitno nerazumne in da tožniki nimajo verjetnih izgledov za uspeh in zato je prošnje kot neutemeljene zavrnila.

8. Tožniki v tožbi navajajo, da je potrebno 24. člen ZBPP uporabiti predvsem za zadeve, pri katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je na primer zamuda prekluzivnega roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Organu daje podlago, da zgolj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti. Ta pravni standard mora v vsaki zadevi posebej napolniti. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Tožena stranka nima podlage, da bi opravila podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Tožena stranka pa je v obravnavani zadevi posegla zelo podrobno v vsebino sodnega varstva, ki je v teku in se opredeljevala do tega, da glede na ugotovljeno dejansko stanje in dokazila tožniki nimajo možnosti za uspeh. Glede na to, da je potrebno v pravdnem postopku izvesti kompleksen dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna. ZBPP toženi stranki ne daje pooblastil za podrobno vsebinsko presojo zadeve, zato za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči ne zadostuje, da se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec izpodbijati. Tožniki so najprej sami vložili odškodninski zahtevek, ki je bil zavrnjen, nato pa so po pooblaščenki zoper odklonitev vložili pritožbe, ki jim prav tako ni bilo ugodeno. Prepričani so, da so v izvensodnem postopku izčrpali vse pravne možnosti oziroma sredstva. Predlagajo, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, zahtevajo pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da če bi vsevprek dodeljevala brezplačno pravno pomoč, bi prišlo do grobega oškodovanja proračunskih sredstev. Dodeli se jo lahko zgolj in samo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji za njeno dodelitev. Jasno in izčrpno je pojasnila in obrazložila, zakaj je prepričana, da vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen. Vsekakor je potrebno poglobljeno analizirati zadevo, ne pa prejudicirati. V nasprotnem primeru bi po stališču tožeče stranke lahko za vse prošnje rekli, da so v celoti utemeljene. Vložena tožba je popolnoma nerazumna in vložena brez vsakega smisla. Tolmačenje 24. člena tožnikov je povsem zgrešeno. Tožeča stranka ne ponudi nobene trditve, še manj pa dokaza, zakaj meni, da tožniki izpolnjujejo vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Izpolnjevanje pogojev je bilo opravljeno zgolj na podlagi dokazil, ki so ji jih priložili tožniki. Tožniki sploh ničesar iz izpodbijane odločbe ne izpodbijajo, zato je treba zahtevek zavrniti. Ne pojasnijo, zakaj menijo, da je bilo nepravilno in zmotno uporabljeno materialno pravo in kakšne bistvene kršitve določb postopka naj bi bile kršene. Sklicujejo se na sodbo Upravnega sodišča RS I U 226/2021, ki pa na spletu ni dostopna. Iz sklepov pritožbene komisije Zavarovalnice E., d.d. jasno izhaja, da je možno izvensodno reševanje spora pri neodvisnem izvajalcu in sicer Medijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja. Tožniki zgolj pavšalno navajajo, da so bila kršena pravila ZUP, pri tem pa ne navedejo, katero pravilo naj bi bilo kršeno. Popolnoma jasno je, da je izpodbijana odločba popolna, perfektna in odlično obrazložena. Tožba pa je vsebinsko povsem prazna. Tožena stranka pa tudi v celoti prereka stroškovniku. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

12. Navedena zakonska podlaga organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka kot je na primer zamuda prekluzivnega roka ali nedovoljenost pravnega sredstva, zastaranje ipd. ZBPP v 24. členu daje organu za brezplačno pravno pomoč podlago, da zgolj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

13. Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so ponovno vezani na pojem očitnosti. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Ustavno skladna razlaga določbe 24. člena ZBPP je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnosti možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Enako stališče je sodišče zavzelo tudi v zadevi I U 1434/2019 in I U 226/2021. 14. Po presoji sodišča pa je tožena stranka v obravnavani zadevi posegla zelo podrobno v vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, da glede na ugotovljeno dejansko stanje tožniki nimajo možnosti za uspeh. Iz tožbe za plačilo odškodnine je razvidno, da je predlagano zaslišanje tako strank kot priče, angažiranje izvedenca avtomobilske stroke, angažiranje izvedenca medicinske stroke in podobno. Glede na to, da so tožniki predlagali kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.

15. Glede na zgornje obrazložitve ZBPP torej toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Zato za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec izpodbijati.

16. V navedeni zadevi po presoji sodišča ni podana očitna nerazumnost zadeve glede na stališča, predstavljena v tej sodbi. Glede na zgoraj navedeno je po presoji sodišča tožena stranka napačno uporabila določilo 24. člena ZBPP, zato je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil napačno uporabljen materialni zakon. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi napačne uporabe materialnega prava, se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo.

17. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih pa ima sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in so tožniki zahtevali povrnitev stroškov postopka ter je izpodbijani akt odpravilo, je prisodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Določilo drugega odstavka 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR.

19. Sodišče še pojasnjuje, da se na podlagi 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.