Jedro

V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek, ki je bil dne 22.7.2010 prekinjen zaradi postopka alternativnega reševanja spora, nadaljevalo z dne 22.10.2010. 2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenem sodišču, da sklep razveljavi ter odločitev nadaljevanju prekinjenega postopka vrne v ponovno reševanje prvostopnemu sodišču. Poudarja, da je izpodbijani sklep preuranjen. Sodišče se je pri izdaji napadenega sklepa sklicevalo na določbo drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS). Sklep z dne 22.7.2010 ni bil tožeči stranki vročen. Tožeča stranka zanj ne ve. Zato procesno dejanje sodišča, ki naj bi bilo opravljeno s tem sklepom, ni popolno. Odločba, izdana zunaj naroka, postane perfektno sodno procesno dejanje šele z vročitvijo. Z opustitvijo ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem, s tem pa je bilo prekršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Postopek glede na to, da so podani razlogi iz drugega odstavka 15. člena ZARSS mora biti najprej prekinjen, šele nato je mogoče izdati sklep o nadaljevanju postopka. Dokler sklep ni vročen tožeči stranki, postopek ni prekinjen, ker sklep o prekinitvi kot procesno dejanje ni perfektno. Drugi odstavek 15. člena ZARSS določa, da se postopek na podlagi te določbe prekine za določen čas, sodišče pa zato pred potekom določenega časa ne more izdati sklepa o nadaljevanju postopka. Z izjemo prvega in drugega odstavka 208. člena ZPP, ki predpisujeta, kdaj se postopek, ki je bil prekinjen iz razlogov, določenih v 1.-4. točki 205. in 1. točki prvega odstavka ter drugega odstavka 206. člena ZPP nadaljuje, velja splošno pravilo iz tretjega odstavka 208. člena ZPP, po katerem se prekinjeni postopek nadaljuje na predlog stranke in ko preneha razlog za prekinitev. Iz obrazložitve ne izhaja, da bi bil podan predlog stranke za izdajo sklepa o nadaljevanju. ZARSS prav tako ne pooblašča sodišča, da bi se po drugem odstavku 15. člena ZARSS prekinjeni postopek lahko kadarkoli nadaljeval. Izpodbijani sklep je tako izdan brez predloga katerekoli izmed strank kot procesne predpostavke, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, zaradi česar je napačen sklep treba razveljaviti. Razlog za prekinitev tudi ni mogel prenehati. Tožeča stranka sklepa ni prejela, iz sklepa pa ni razumeti, da bi bil izdan z namenom poskusa sporazumne razrešitve spora na podlagi mediacije, s katero sta obe stranke soglašali. Trimesečni rok bi lahko začel teči šele z vročitvijo sklepa pravdnim strankam, in zato ni mogel začeti teči. Sodišče je pri sojenju vezano na pooblastila, ki mu jih daje zakon. S tem je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. I Cp 12/2011, z dne 9.3.2011 izrecno naložilo prvostopnemu sodišču, da mora tudi tožeči stranki vročiti sklep o prekinitvi postopka ter da bo šele nato lahko prvostopni postopek procesno pravilno tekel. Prvostopenjsko sodišče tožeči stranki do današnjega dne ni vročilo sklepa o prekinitvi postopka. Zato je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Kršeno je tudi pravilo, po katerem mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu (prvi odstavek 362. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o prekinitvi postopka vročen tožnikovemu pooblaščencu dne 13.4.2011 (glej vročilnico, pripeto na list. št. 133 v spisu). To pa pomeni, da niso utemeljene pritožbene trditve, da ta sklep ni bil vročen tožniku. Zato ni izkazana v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ker naj prvostopno sodišče ne bi upoštevalo navodila drugostopnega sodišča, da je treba tožniku vročiti sklep o prekinitvi postopka.

5. Pritožnik tudi nima prav, ko meni, da je bilo kršeno določilo drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sporov (ZARSS). V skladu s to določbo se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Gre za specialno procesno ureditev, kateri je sodišče prve stopnje pravilno sledilo. Zato tudi ni prekršena določba tretjega odstavka 208. člena ZPP, po katerem se prekinjeni postopek nadaljuje na predlog stranke in ko preneha razlog za prekinitev. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo prekinjeni postopek na podlagi navedene specialne določbe zakona.

6. Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP).