U-I-36/98

13. 10. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije na seji dne 13. oktobra 1999

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Vlade št. 113- 01/98-1 z dne 8. 1. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Vlade, s katerim je Vlada določila obseg sredstev za delovno uspešnost za mesec januar 1998 v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih. Meni, da je izpodbijani sklep po svoji naravi oziroma vsebini podzakonski predpis, sam pa ima status predlagatelja postopka pred Ustavnim sodiščem glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv-8/97 z dne 26. 9. 1997. Po navedbah sindikata Vlada nima pooblastila za sprejem takega sklepa ne v 18. členu Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 - v nadaljevanju: ZRPJZ) ne v 20. členu Zakona o Vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97 - ZVRS). Zato naj bi bil sklep smiselno v neskladju s 120. členom Ustave. Prav tako pa naj bi bil v neskladju s 154. členom Ustave, saj ni bil objavljen, ter s 155. členom Ustave, ker naj bi veljal za nazaj - sprejet je bil 8. 1. 1998, veljal pa naj bi od 1. 1. 1998.

2.Vlada v odgovoru na zahtevo sindikata navaja, da ZRPJZ določa le zgornjo mejo mase sredstev za delovno uspešnost, ki se lahko razdeli zaposlenim, upoštevaje druge določbe navedenega zakona.

Sredstva za plače zaposlenih, ki opravljajo naloge iz državne pristojnosti ali javno službo, se večinoma zagotavljajo iz javnih sredstev. Financer je pri zagotavljanju sredstev za plače dolžan spoštovati določbe zakonov in kolektivnih pogodb. Glede višine sredstev za delovno uspešnost ne obstaja nobena zakonska ali pogodbena določba, ki bi določala spodnjo mejo obsega sredstev za delovno uspešnost. Glede na to naj bi torej obseg teh sredstev lahko določil organ, ki je pristojen za financiranje dejavnosti oziroma zagotavljanje sredstev za plače. V primeru, ko gre za javne zavode, državne organe in organe lokalnih skupnosti, je treba upoštevati, da se obseg sredstev javne porabe določi s proračunom oziroma drugimi proračunskimi dokumenti - predlagatelj proračuna in usklajenih bilanc javne porabe pa je Vlada. Vlada naj bi sprejela izpodbijani sklep kot ugotovitveni sklep, po katerem je glede na razpoložljivi obseg proračunskih sredstev za plače in v skladu s sprejetimi varčevalnimi ukrepi mogoče nameniti za izplačila delovne uspešnosti le do enega odstotka sredstev za plače. Vlada tudi meni, da izpodbijani sklep ni podzakonski predpis, za katerega bi bilo potrebno izrecno pooblastilo v zakonu in da zato tudi ni bil objavljen. Šlo naj bi za akt delodajalca, ki je bil sprejet v roku, ki je omogočil upoštevanje pri izplačilih plač za januar, saj se te plače izplačujejo v začetku meseca februarja.

Višina sredstev za plačilo uspešnosti za posameznega zaposlenega, s tem pa tudi celoten obseg sredstev za delovno uspešnost, naj ne bi bila določena vnaprej, ampak se določa na podlagi rezultatov dela v preteklem obdobju.

B.

3.Ustavno sodišče je o ustavnosti 1., 2., 3. in 18. člena ZRPJZ odločilo z odločbo št. U-I-134/96 z dne 23. 9. 1999. V obrazložitvi je navedlo, da "ZRPJZ v 2. členu določa, da se sredstva za plače, ki se zagotavljajo iz proračuna in drugih javnih sredstev, zagotavljajo po merilih, določenih s tem zakonom. Iz tega je mogoče sklepati, da je država uredila plače predvsem zato, da bi zagotovila smotrno in usklajeno uporabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Zakonodajalcu je treba nedvomno priznati pravico, da (tudi zelo natančno in zavezujoče) regulira plače zaposlenih v državnih organih in tistih javnih zavodih, katerih dejavnost se financira neposredno iz proračuna."

4.ZRPJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da lahko znaša skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti mesečno največ 3% sredstev za plače v javnem zavodu oziroma državnemu organu. To pomeni, da obseg sredstev za delovno uspešnost ni nujno 3% sredstev za plače - lahko je tudi manjši. Tudi o tem, kdaj in s kakšnimi akti lahko Vlada določa obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti, je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. U-I-134/96.

5.Po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev.

6.Glede na to, da Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu navedenega člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo. Na tako odločitev ni moglo vplivati sklicevanje sindikata na sodbo Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na nek drug sindikat (zdravstva in socialnega varstva Slovenije) in na postopek volitev članov Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

7.Za vložitev pobude mora po 24. členu ZUstS pobudnik izkazati pravni interes. Ta je podan, če izpodbijani akt neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe pobudnikovega pravnega položaja. Ustavno sodišče je praviloma štelo, da pravni interes za vložitev pobude izkazuje tudi sindikat, čeprav izpodbijani akt ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, lahko pa bi vplival na pravice članov, katerih interese ta sindikat predstavlja in zastopa.

8.Izpodbijani sklep ne posega neposredno v pravice posameznih delavcev do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Delovna uspešnost ne gre vsem zaposlenim avtomatično, temveč po 17. členu ZRPJZ le tistim, ki bistveno presegajo pričakovane delovne rezultate ali so nadpovprečno delovno obremenjeni. Pri tem za posameznega delavca ni bistveno, kolikšen je obseg sredstev, ki jih delodajalec namenja za delovno uspešnost. Kolikor bi pri uveljavljanju pravice do dela plače iz naslova delovne uspešnosti prišlo do kršitev, ima vsak prizadeti delavec - ne glede na izpodbijani sklep - pravico uveljavljati varstvo svojih pravic najprej pri delodajalcu in nato tudi v postopku pred delovnim sodiščem.

Ker torej posamezni delavec - član sindikata ne bi imel pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega akta, pravnega interesa tudi ni mogoče priznati sindikatu.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen