Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnica je vložila tožbo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem ter plačila, ravno tako je to storil prvi toženec z vložitvijo nasprotne tožbe.
2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se ugotovi, da v skupno premoženje tožnice in prvega toženca sodijo: a) denarna terjatev tožnice in prvega toženca do prvega toženca v višini 45.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2013 dalje, b) denarna terjatev tožnice in prvega toženca do drugega toženca v višini 12.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2021 dalje, c) nepremičnina parc. št. 321/0, k. o. ... (I. točka izreka), da znaša delež tožnice na skupnem premoženju 40% in delež prvega toženca 60% (II. točka izreka) prvemu tožencu je v plačilo naložilo 18.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2013 dalje (III. točka izreka), drugemu tožencu pa 4.800 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2021 dalje (IV. točka izreka). V preostalem delu je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice in tožbeni zahtevek prvega toženca po nasprotni tožbi (V. točka izreka) in odločilo, da je tožnica upravičena do povračila 76% stroškov postopka, toženca pa do 24% (VI. točka izreka). Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in sklenilo, da vsaka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Zoper takšno odločitev vlagata toženca predlog za dopustitev revizije. V njem predlagata, naj se revizija dopusti glede vprašanj: "- Ali je sodišče zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da so se denarna sredstva, ki so bila posebno premoženje prvega toženca (prihranki, ki jih je imel do začetka njunega skupnega bivanja) kasneje pomešala z denarnimi sredstvi, ki naj bi jih tožnica in prvi toženec pridobivala v času njune življenjske skupnosti, zaradi česar naj bi posebno premoženje prvega toženca izgubilo naravo posebnega premoženja, glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, ko je denarni tok posebnega premoženja jasno razviden in je mogoče jasno slediti denarnemu toku posebnega premoženja vse do dviga z bančnega računa? - Ali je pravilno stališče sodišča, da zato, ker je denar generična stvar, ni mogoče iz njegove zunanje podobe sklepati na njegovo pripadnost oziroma lastništvo, saj ga je mogoče nadomestiti z drugo stvarjo (apoeni) enake vrste ali pa je ravno ta okoliščina tista, ki v primeru, da je jasno, kolikšen konkretni (določen) znesek je predstavljal posebno premoženje, ta znesek lahko ohrani lastnost posebnega premoženja in je tako posebno premoženje mogoče vselej določiti, tudi v primeru, da prihaja kasneje do stika s skupnim premoženjem, če je denarnemu toku tega posebnega premoženja lahko slediti? - Ali je bila kršena pravica do poštenega sojenja tožencev in pravica do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, ki sta ustavni pravici, ker sodišče ni enako skrbno in z istimi kriteriji presojalo trditev in verodostojnosti tožencev, še posebej prvotoženca in pa tožnice in ali sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih glede višine sredstev, ki naj bi bila privarčevana s strani tožnice in prvotoženca, in s katerimi naj bi prvotoženec samovoljno razpolagal? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da v skupno premoženje tožnice in prvega toženca sodi denarna terjatev tožnice do prvega toženca v višini 45.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2013 dalje do plačila in je sodišče prvemu tožencu naložilo, da je dolžan v roku 15 dni po prejemu sodbe tožnici plačati 18.000 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 12. 8. 2013 dalje do plačila, upoštevaje pri tem, da se prvotožencu očita, da je porabil skupna denarna sredstva, ki so bila pred tem hranjena doma, in ali je tožnica v takšnem primeru res upravičena najprej zahtevati, da v skupno premoženje sodi terjatev z obrestmi in je potem tudi upravičena zahtevati plačilo z obrestmi od dneva domnevnega razpolaganja, še posebej, ker tožnica pred vložitvijo tožbe od toženca nikoli ni zahtevala izplačila deleža na privarčevanih sredstvih? - Ali je sodišče pravilno enačilo konkretni primer, ko se torej trdi, da so bila privarčevana sredstva hranjena doma in potem porabljena za nakup nepremičnin s primeri, ko se skupna stvar proda in se s prodajo pridobijo denarna sredstva? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pomoč prvega toženca, ki je sin drugega toženca, ovrednotilo kot vlaganja s strani bivših zakoncev v nepremičnino v lasti drugotoženca in posledično odločilo, da v skupno premoženje tožnice in prvega toženca sodi denarna terjatev tožnice in prvega toženca do drugega toženca A. A. st. v višini 12.000 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 8. 10. 2021 dalje do plačila? - Ali je tožnica s tem, ko je glede vlaganj v nepremičnino parc. št. 1836/3, k. o. ... in zatrjevane povečane vrednosti kot posledice teh vlaganj, tožbo vložila zoper pravo osebo, ko je tožbo vložila le zoper drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav je šlo za nepremičnino v skupni lasti drugotoženca in njegove žene B. B. (skupna lastnina zakoncev pa se pridobi na originaren način), na kar je bila tožnica izrecno opozorjena s strani tožencev na prvem naroku dne 3. 12. 2019? - Ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno v delu, ko je bil zavrnjen zahtevek po nasprotni tožbi, da v skupno premoženje spada kupnina iz naslova prodaje nepremičnine parc. št. 442/15, k. o. ... in glede denarnih sredstev v višini 50.000 EUR, in ali je sodišče glede zavrnitve nasprotnega zahtevka v zvezi z denarnimi sredstvi v višini 50.000 EUR v sodbi v zadostni meri navedlo razloge o odločilnih dejstvih? - Ali je pravilna materialnopravna odločitev sodišča, da je delež tožnice na skupnem premoženju 40%, delež prvotoženca pa 60?"
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).