Jedro

Tožena stranka je sicer res predložila pisno pogodbo, vendar je tožeča stranka nato pojasnila, da dela, ki so predmet tega postopka, ne temeljijo na tej pisni pogodbi, pač pa na istovrstni, vendar naknadno sklenjeni ustni pogodbi. Dela, ki so opravljena po predloženi pisni pogodbi, niso predmet te pravde. Obseg in vrednost predmetnih del je bila dogovorjena kasneje med tožnikom in predstavnikom tožene stranke, dela pa so se izvajala (kasneje) v januarju in februarju 2019. Tožena stranka opravljenih del nikoli ni grajala, temveč je nasprotno obljubljala njihovo plačilo, česar pa ni izvedla, kar potrjuje tudi izpis SMS sporočil med tožnikom in predstavnikom tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 459,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati 27.624,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2019 do plačila. Obenem mora tožena stranka tožeči stranki povrniti še 1.630,24 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške za sodne takse za ptitožbo.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša odvetniške stroške za sestavo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo za naročena in opravljena keramičarska dela na stanovanjskem objektu O. po računu št. 08 z dne 7. 2. 2019 (priloga A2) s specifikacijo (priloga A3) v višini 27.624,80 EUR. Pri tem je zavrnilo ugovor tožene stranke, da so bila dela opravljena na podlagi pisne pogodbe (priloga B2), kjer je bila določena cena za opravljeno delo, ki pa je tožeča stranka pri obračunu ni upoštevala. Iz predložene pisne pogodbe je namreč razvidno, da so se dela zaključila v aprilu 2018 (2. člen Pogodbe), dela, ki so predmet tega spora pa so se zaključila v februarju 2019, opravljena pa so bila na podlagi ustnega dogovora, kasneje sklenjenega med strankama.

6. Pritožnica navaja, da niti tožena stranka niti njen zakoniti zastopnik nista bila vabljena, tako da tožena stranka za razpisani narok ni vedela. Pritožbeni očitek je v nasprotju s podatki v spisu. Iz vročilnice, pripete k red. št. 52 spisa, izhaja, da je bilo vabilo toženi stranki pravilno vročeno na podlagi fikcije v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.1 Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema vabila. Pritožnica pa za svojo pavšalno navedbo, da vabila ni prejela, ni predložila nobenega dokaza. S tem se pritožbeno očitek pokaže kot neutemeljen.

7. Pritožbeni očitek glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Nestrinjanje pritožnice z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti.

8. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepravilno uporabilo določbo 214. člena ZPP. Tožena stranka je sicer res predložila pisno pogodbo (priloga B1), vendar je tožeča stranka nato pojasnila, da dela, ki so predmet tega postopka, ne temeljijo na tej pisni pogodbi, pač pa na istovrstni, vendar naknadno sklenjeni ustni pogodbi. Dela, ki so opravljena po predloženi pisni pogodbi, niso predmet te pravde. Obseg in vrednost predmetnih del, je bila dogovorjena kasneje med tožnikom in predstavnikom tožene stranke, dela pa so se izvajala (kasneje) v januarju in februarju 2019. Tožena stranka opravljenih del nikoli ni grajala, temveč je nasprotno obljubljala njihovo plačilo, česar pa ni izvedla, kar potrjuje tudi izpis SMS sporočil med tožnikom in predstavnikom tožene stranke (priloga A4). S povzetimi navedbami je tožeča stranka uspela izpodbiti navedbe tožene stranke, s čimer se je trditveno in dokazno breme privesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla. Na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke oziroma dopolnitev tožbe kljub pozivu sodišča ni odgovorila niti se ni udeležila glavne obravnave. S tem se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 214. člena ZPP, saj tožena stranka konkretiziranim trditvam tožeče stranke ni ugovarjala. Ker sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam tožene stranke glede upoštevnosti same pisne pogodbe, so se izkazale kot neupoštevne tudi navedbe tožene stranke glede tam dogovorjenih cen. Sodišče prve stopnje je tako pravilno sledilo navedbam tožeče stranke tudi glede višine tožbenega zahtevka.

9. Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato glede na načelo uspeha sama nosi svoje pritožbene stroške. Dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene potrebne odvetniške stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnik in ji priznalo 750 točk po Odvetniški tarifi in 2% za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znese 459,00 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

1 Po določilu prvega in četrtega odstavka 142. člena ZPP se tožba vroča stranki osebno. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi po pošti opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (fikcija vročitve).