Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
1. Tožnik je sin oziroma brat toženk, ki sta sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je zaščitena kmetija. Tožnik je vložil tožbo, s katero je zahteval neveljavnost/ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter da ta prikriva darilo, podredno pa premoženjski zahtevek na povrnitev vlaganj.
2. Sodišče prve stopnje je zahtevek na neveljavnost/ničnost pogodbe ter da ta prikriva darilo zavrnilo, ugodilo pa je (z vmesno sodbo, torej po temelju) zahtevku za povrnitev koristi.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo, in sicer je odločitev o delni zavrnitvi zahtevka spremenilo tako, da je tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo, pritožbo toženk pa je zavrnilo.
4. Proti skepu sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je mama razpolagala v korist hčerke z zaščiteno kmetijo, na kateri je delal, gospodaril, jo ohranjal ter povečeval njeno vrednost, zato ima zahtevek po 32. členu ZD, do česar se sodišči nista opredelili, a bi se po načelu iura novit curia morali. Toženki sta pogodbo sklenili z namenom, da bi ga izigrali, v takem primeru pa bi moral imeti možnost, da ničnost take pogodbe uveljavlja že v času "pokojnikovega" življenja. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti vprašanji: 1. Ali zahtevek na podlagi 32. člena ZD predstavlja takšen pravni interes oziroma pravno korist v smislu 181. člena ZPP, na podlagi katerega lahko potomec še za časa življenja uveljavlja ničnost oziroma neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo zapustnik sklene z neko drugo osebo? 2. Ali sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju z namenom, da se enemu od potencialnih dedičev prepreči uveljavljanje zahtevkov po 32. členu ZD, predstavlja nedopustno podlago, zaradi česar lahko tak dedič uveljavlja ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).