Jedro

Sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila ima učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.

Izrek

I. Pritožba dolžnikovega dolžnika zoper I. točko izreka sklepa z dne 6. 9. 2018 v zvezi s sklepom z dne 31. 7. 2017 se zavrže. II. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 31. 7. 2017 se zavrže. III. Dolžnikov dolžnik, dolžnik in upnik krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenima sklepoma izreklo, da se terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika iz naslova […] prenese na upnika namesto plačila. Prenos terjatve namesto plačila je opravljen z dnem, ko vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu (I. točka izreka). Upniku je priznalo nadaljnje stroške izvršilnega postopka 3.031,71 EUR, ki jih mora dolžnik povrniti v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora povrniti dolžnikovemu dolžniku stroške pritožbe 1.005,41 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom o nadaljevanju izvršbe z dne 9. 8. 2016 v zvezi s sklepom o popravi z dne 6. 9. 2016 nadaljevalo dovoljeno izvršbo z novim izvršilnim sredstvom z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika. Sklep o rubežu z dne 9. 8. 2016 je postal pravnomočen 11. 5. 2017. S sklepom z dne 31. 7. 2017 preneslo v izterjavo upniku terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika [...]. Upnik je po pooblaščencu vložil predlog za popravo sklepa z dne 31. 7. 2017, podrejeno pritožbo. Upnik je v zakonskem roku vložil predlog za izdajo sklepa o prenosu terjatve, zarubljene s sklepom z dne 9. 8. 2016 in izbral prenos namesto plačila in ne v izterjavo. Sodišče je s tem, ko je ugodilo pritožbi upnika, hkrati popravilo sklep z dne 31. 7. 2017, kot je predlagal upnik v vlogi z dne 8. 11. 2016. O pritožbi dolžnikovega dolžnika:

2. Zoper (smiselno) I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 9. 2018 v zvezi s sklepom z dne 31. 7. 2017 vlaga pritožbo dolžnikov dolžnik iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po drugi točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni izvedlo dokazov glede zatrjevanih dejstev. Spregledalo je navedbe v izjavi dolžnikovega dolžnika z dne 1. 6. 2018, o katerih se ni izjasnilo v obrazložitvi sklepa niti jih ni upoštevalo pri odločitvi o višini terjatev, ki se prenašajo v izterjavo upniku.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku in dolžniku s pozivom. Odgovoril je upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni. V odgovoru navaja, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo. Kljub drugačnim navedbam ni stranka izvršilnega postopka in z izpodbijanim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o preneseni terjatvi.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka sklepa z dne 6. 9. 2018 popravilo svoj prejšnji sklep z dne 31. 7. 2017, v katerem je pomotoma izreklo, da se dolžnikova terjatev do njegovega dolžnika prenese upniku v izterjavo. Pravilno se ta prenese namesto plačila. To je pojasnilo tudi v obrazložitvi: da je s tem, ko je ugodilo pritožbi upnika, hkrati popravilo sklep z dne 31. 7. 2017, kot je predlagal upnik.

6. Kakšen je učinek sklepa o prenosu terjatve namesto plačila ureja 127. člen ZIZ. V prvem in tretjem odstavku določa, da s prenosom namesto plačila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve. Upnik, na katerega je bila prenesena terjatev namesto plačila, je s samim prenosom poplačan toliko, kolikor ta terjatev znaša. To pomeni, da ima sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Sodišče druge stopnje je to že pojasnjevalo v prejšnjem sklepu II Ip 132/2017 z dne 11. 5. 20171. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve2. Izvršilno sodišče nima instrumentarija presojati ali terjatev dolžnika do njegovega dolžnika obstoji ali ne. Če dolžnikov dolžnik prizna obveznost, upnik ve pri čem je. Če dolžnikov dolžnik ne prizna obveznosti, bo moral upnik uporabiti prisilna sredstva. Ne more pa izvršilno sodišče presojati, tudi za načeloma priznano obveznost dolžnikovega dolžnika, ali bi ta morala biti pogojna ali ne, na kar je opozarjal dolžnikov dolžnik v vlogah. Zato niso upoštevni pritožbeni očitki zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov za zatrjevana dejstva in da se ni izjasnilo ter upoštevalo navedb dolžnikovega dolžnika v izjavi z dne 1. 6. 2018. To je lahko stvar morebitnih nadaljnjih postopkov zunaj izvršilnega postopka. Pritožba dolžnikovega dolžnika zoper I. točko izreka z dne 6. 9. 2018 v zvezi s sklepom z dne 31. 7. 2017 je nedovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

7. Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 7. 2017 vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da upnik ni za terjatev dolžnika do svojega dolžnika v predlogu za nadaljevanje izvršbe predložil nobenega dokaza, listine, ki bi terjatev izkazovala.

8. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku in dolžnikovemu dolžniku s pozivom. Odgovoril je upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni. V odgovoru navaja, da sodišče je po izpolnitvi zakonskih pogojev, pravočasno vloženem upnikovem predlogu za prenos zarubljene terjatve in po pravnomočnosti sklepa o rubežu terjatve z dne 9. 8. 2016, ki je postal pravnomočen 11. 5. 2017, izdalo sklep o prenosu zarubljene terjatve, kot določa 115. člen ZIZ. Dolžnik ne navede pritožbenih razlogov glede teh dveh zakonskih predpostavk.

9. Pritožba ni dovoljena.

10. Po tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 9. 2018 popravilo prejšnji sklep z dne 31. 7. 2017, se dolžnik ni pritožil zoper sklep o popravi. Sodišče druge stopnje je v prejšnji odločitvi zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika in sklep o prenosu terjatve namesto poplačila je postal pravnomočen. S tem je prenehala pravna korist dolžnika za pritožbo zoper sklep z dne 31. 7. 2017. Ta skupaj z sklepom o popravi z dne 6. 9. 2018 tvori celoto. Ker sta oba pravnomočna, je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo dolžnika kot nedovoljeno (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O stroških tega pritožbenega postopka:

11. Dolžnikov dolžnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovoroma ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Šesta obrazložitve sklepa na list. št. 230 spisa. 2 Sklep VSL III Ip 4012/2012.