- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba in sklep I Cp 1207/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1207.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Interes za vztrajanje pri začasni odredbiAli imajo tožniki še interes za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna?
- Utemeljenost zahtevka za denarno kazenAli obstaja materialnopravna podlaga za tožbeni zahtevek na plačilo denarne kazni za neizpolnitev obveznosti?
- Odločitev o stroškihKako je sodišče odločilo o stroških pritožbenega postopka in na podlagi katerih kriterijev?
- Zakonitost začasne odredbeAli je bila odločitev o zavrnitvi predloga za začasno odredbo pravilna, glede na pravnomočnost odločitve o glavni stvari?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej tožniki meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje:
I./1. razveljavilo in odpravilo sklepe disciplinskega razsodišča tožene stranke z 11. 2. 2013 v zvezi s sklepi z 28. 3. 2013 ter toženi stranki naložilo, da tožnikom zagotovi vse pravice članov društva,
I./2. toženi stranki naložilo, da mora tožnike vpisati v register članov,
I./3. odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v 15 dneh povrniti 97,32 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
I./4. zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega naj bi tožena stranka za primer neizvršitve naložene nedenarne obveznosti za vsak dan kršitve plačala 3.000,00 EUR denarne kazni,
I./5. zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in podredni predlog za izdajo začasne odredbe.
2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo denarne kazni, o stroških ter o začasni odredbi se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujejo tožniki.
Glede denarne kazni menijo, da mora biti sodba izvršljiva, to pa bo le v primeru, če bo toženi stranki za primer neizvršitve obveznosti naložena denarna kazen.
Menijo, da so upravičeni do povračila vseh stroškov postopka, saj sta bila tožba in tudi narok nujno potrebna.
Pritožujejo se tudi zoper odločitev o začasni odredbi in pojasnjujejo, zakaj bi sodišče predlogu moralo ugoditi.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v njej pojasnila, da je svojo obveznost po sodbi že izpolnila in tožnike vpisala v register članov.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v I./1. ter I./2. točki izreka postala pravnomočna. Ob takšni situaciji, torej ob tem, ko je odločitev o glavni stvari pravnomočna, je višje sodišče odločalo o pritožbi, ki se nanaša na akcesorna vprašanja ne glede na pomisleke o tem, ali sploh gre za civilnopravno razmerje. Sodišče namreč ne more zavrniti obravnavanja akcesornih zahtevkov ob pravnomočni odločitvi o glavni stvari.
O zahtevku na plačilo denarne kazni:
6. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi utemeljevala toženkino obveznost plačati 3.000,00 EUR denarne kazni za vsak dan neizpolnitve obveznosti. Tak tožbeni zahtevek, kot je povsem pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, torej ni utemeljen. Sodna odločba mora biti res izvršljiva. A odločba, v kateri je jasno navedeno, kaj je treba izpolniti, je izvršljiva. Način, na katerega se bo izvršila, če bo do tega prišlo, pa ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in je prepuščen izvršilnemu in ne pravdnemu postopku.
O stroških:
7. Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo glede na uspeh pravdnih strank. Uspeh tožnikov s tožbenim zahtevkom je bil delen, s predlogom za začasno odredbo pa niso uspeli. Sodišče lahko v takšni situaciji v skladu z 2. odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške ali pa glede na doseženi uspeh in ob upoštevanju okoliščin primera naloži eni stranki naj drugi povrne ustrezen del stroškov. Sodišče prve stopnje je izbralo drugo metodo (ki je pritožnikom bolj v korist); višje sodišče pa tudi nima nobenih pomislekov v način, na katerega je udejanilo zakonski kriterij okoliščin primera (tudi ta je v korist tožnikov). Same odmere pravdnih stroškov pritožniki niti ne izpodbijajo.
O začasni odredbi:
8. Ob tem, ko je odločitev o glavni stvari že pravnomočna in so torej predlagatelji meritorno dosegli vse, do česar so bili upravičeni, za vztrajanje pri predlagani začasni odredbi, ki nudi zgolj začasno varstvo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, nimajo več interesa.
9. Pritožba torej ni utemeljena, podani tudi niso razlogi, na katere višje sodišča pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
10. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka; tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa zato, ker z odgovorom na pritožbo svojega procesnega položaja v zgoraj opisani situaciji ni mogla izboljšati.