Jedro

Tožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 19. 2. 2018: […] (I. točka izreka). Sklenilo je še, da upnica nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da upnica predlaga zavarovanje terjatve na izključitev dolžnika kot družbenika iz družbe. 13. 11. 2017 je vložila tožbo na razvezo zakonske zveze ter ugotovitev in delitev skupnega premoženja. Predlaga delitev nepremičnin in poslovnega deleža. Poslovni delež je lahko del skupnega premoženja zakoncev, če bi bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja. Ni pa postala upnica z vplačilom osnovnega vložka iz sredstev skupnega premoženja imetnica poslovnega deleža že na podlagi zakona. Dejstvo, da lahko poslovni delež spada v skupno premoženje zakoncev, upnici ne daje statusa družbenice. Slednjega dobi, če se na podlagi sodbe, s katero se ugotovi, da poslovni delež spada v skupno premoženje, vpiše v sodni register kot (so)imetnik poslovnega deleža. Za vložitev tožbe na izključitev družbenika je aktivno legitimiran družbenik po tretjem odstavku 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je edini družbenik dolžnik. Upnica ni vpisana kot družbenica. Prav tako ji korporacijska in premoženjska upravičenja iz poslovnega deleža ne pripadajo zgolj zaradi iz skupnega premoženja danega osnovnega vložka. Ker ni družbenica družbe, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izključitev dolžnika kot družbenika. Vložitev takšne tožbe bi pomenilo njeno nesklepčnost. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnica po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in kršitve ustavnih pravic. V pritožbi navaja, da postane skupno premoženje ipso iure v trenutku nastanka oziroma pridobitve. Skupno premoženje zakoncev je celota vseh premoženjskih pravic, ki jih pridobita zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma na podlagi sredstev iz skupnega premoženja. Med premoženjske pravice spadajo tudi korporacijske pravice, zato ni dvoma, da so lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To velja v primeru, če je v sodnem registru pri d.o.o. kot imetnik vpisan le eden od zakoncev. Skupno premoženje zakoncev nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, čeprav je v register vpisan le eden od zakoncev. Izpodbijana odločitev postavlja upnico v nevzdržen in brezizhoden pravni položaj. Po eni strani se ji pritrjuje, da lahko predstavlja poslovni delež skupno premoženje, po drugi strani se ji ne priznava (čeprav se lastninska pravica na podlagi pravil o skupnem premoženju pridobi na podlagi zakona), da bi imela iz tega naslova do pravnomočne odločitve o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja kakršnekoli pravice. Za upnico to ne pomeni nič drugega, kot da mora nemočno opazovati kako se družba izčrpava, poslovanje in finančni tokovi prenašajo na drugo družbo, zoper katero ne bo mogla uveljavljati zahtevkov. To pomeni, da bo lahko odločitev o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja zanjo brezpredmetna, saj obstaja velika verjetnost, da bo vrednost poslovnega deleža, ko bo po dolgotrajnem sodnem postopku pravnomočna odločitev o skupnem premoženju, ničelna. Sodno varstvo njenih premoženjskih pravic bo neučinkovito in izvotljeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnica je predlagala zavarovanje nedenarne terjatve na izključitev dolžnika iz družbe pred vložitvijo tožbe. V skladu s tretjim odstavkom 501. člena ZGD-1 sme ne glede na prvi odstavek tega člena vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo. Upnica je v predlogu zatrjevala dejanske okoliščine povzročanja škode družbi. Posledično to pomeni povzročanje škode njej, kot originarni imetnici poslovnega deleža. Postopek razveze zakonske zveze, ugotovitve in delitve skupnega premoženja že poteka pri Okrožnem sodišču v Celju po tožbi upnice, v katerem med drugim zahteva delitev poslovnega deleža (8. točka obrazložitve).

5. Nosilni razlog zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe je bil, da upnica še ni vpisana v sodnem registru kot družbenica, ampak je edini družbenik dolžnik. Po razlogovanju sodišča prve stopnje bo lahko šele po vpisu imetništva na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljeno, da spada poslovni delež v skupno premoženje, vložila sklepčno tožbo na izključitev kot aktivno legitimirana stranka. Zato naj ne bi izkazala verjetnosti nedenarne terjatve (9., 10., 12. in 14. točka obrazložitve). Se pravi naj bi bila njena tožba na izključitev dolžnika preuranjena, kar velja tudi za predlog za zavarovanje.

6. Od novele ZGD-1I se po prvem odstavku 482. člena res šteje za pridobitelja poslovnega deleža le tisti, ki je vpisan v register. Vendar je vpis pridobitve poslovnega deleža v sodni register predpostavka te pridobitve (ima oblikovalni učinek za to pridobitev) samo, če zakon za določen način (pravni temelj) pridobitve določa, da pri tem načinu določena oseba (pridobitelj) pridobi poslovni delež (postane njegov imetnik) šele z vpisom tega pravnega dejstva (pridobitve poslovnega deleža v korist te osebe) v sodni register1. To pomeni, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ni absolutna. Predpostavk izvirne pridobitve (oz. doslednje prenosa) poslovnega deleža ne ureja ZGD-1, temveč jih urejajo zakoni, ki urejajo vrste pravnih temeljev izvirne pridobitve2. Kot ugotovljeno, je upnica vložila tožbo na razvezo zakonske zveze ter ugotovitev in delitev skupnega premoženja, med drugim poslovnega deleža (8. točka obrazložitve). V pritožbi utemeljeno navaja, da je postalo skupno premoženje ipso iure v trenutku nastanka oziroma pridobitve, da je skupno premoženje zakoncev celota vseh premoženjskih pravic, ki jih pridobita zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma na podlagi sredstev iz skupnega premoženja3. Čakanje na pravnomočnost postopka o delitvi skupnega premoženja in vpis upnice v sodni register kot imetnice ter šele tedaj možnost vložitve sklepčne tožbe na izključitev dolžnika iz družbe in predloga za zavarovanje pomeni, da bi morala neznano dolgo čakati kaj se bo zgodilo s premoženjem, za katerega zatrjuje, da je njeno do ene polovice. V pritožbi utemeljeno navaja, da jo odločitev postavlja v brezizhoden pravni položaj in da se lahko zgodi, da bo njeno sodno varstvo izvotljeno. Tožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti4. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika. To pravico lahko zavaruje z začasno odredbo, če izpolni materialnopravne pogoje po 272. členu ZIZ. S slednjimi se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Z izpodbijanim sklepom je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do izjave - ugovora dolžnika pred sodiščem prve stopnje in zagotavljanja pravice do pritožbe strank po 25. členu Ustave RS zoper sklep o ugovoru, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in je zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za zavarovanje. Pozorno naj bo, da je bila 21. 3. 2018 (po vložitvi pritožbe) v sodnem registru vpisana sprememba poslovodje družbe, predlog za zavarovanje pa se nanaša ravno na omejitev zastopanja sedaj nekdanjega poslovodje.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 N. Plavšak, Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo 2016, številka 2, stran 211 in naslednje. 2 N. Plavšak, navedeno delo. 3 G. Dugar, Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev, Pravni letopis 2015, stran 55. 4 B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, tretja knjiga, stran 149.