Jedro

Če pogoji iz 7. člena ZPD, ki omogočajo izjemo od splošnega pravila obveznega plačila prometnega davka niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav bi iz drugih okoliščin lahko izhajalo, da morda le ne gre za prodajo končnemu potrošniku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A z dne 18. 8. 1998, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo prometnega davka od prometa proizvodov v znesku 4.568.108,00 SIT po tarifni številki 2 Tarife davka od prometa proizvodov, davka od prometa proizvodov v znesku 414.518,00 SIT po tarifni številki 1 Tarife davka od prometa proizvodov in plačilo zamudnih obresti v znesku 1.806.088,00 SIT, obračunanih od prvega dne zamude do 18 .8. 1998. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil pri tožnici, ki je opravljala dejavnost trgovine na drobno in jo je z dnem 31. 12. 1997 odjavila, opravljen inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov za poslovno leto 1997. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica pred odjavo dejavnosti prodala zalogo trgovskega blaga brez obračunanega prometnega davka od proizvodov družbi AAA d.o.o., B, za kar je dne 30. 12. 1997 izstavila račun št. 118 za blago po dobavnicah št. 118/1, 118/2, 118/3, in 118/4 z upoštevanjem 10 % popusta v skupnem znesku 47.753.664,88 SIT, ki ga je knjižila kot prihodek od prodaje in prikazala v popisu terjatev do kupcev na dan 31. 12. 1997. Račun št. 118 je bil izdan še preden je od kupca prejela naročilnico z izjavo št. 01/12 z datumom 31. 12. 1997 za nakup vsega blaga z namenom nadaljnje prodaje. Na dani izjavi tudi ni navedena dejavnost kupca (družbe AAA d.o.o.). Tožnica kot prodajalka na izdanem računu ni vpisala klavzule, da so bili proizvodi prodani brez obračunanega prometnega davka na podlagi pisne izjave kupca. Po določilih 7. člena Zakona o prometnem davku (Uradni list RS št. 4/92, 9/92-popravek, 12/93-odločba US, 71/93, 16/96 in 57/97, v nadaljevanju: ZPD) lahko proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz, prodaja proizvode iz 1. do 3. točke prvega odstavka 6. člena ZPD kupcem iz 6. člena tega zakona in proizvode, za katere je določena znižana davčna stopnja med drugim tudi le pod pogojem, da se proizvodi prodajajo na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina proizvodov oziroma materiala ob obvezni izdaji računa in ob brezgotovinskem plačilu. V nadaljevanju ZPD v 3. točki prvega odstavka 7. člena določa tudi obveznost kupca, da pred prevzemom proizvodov oziroma pred izdajo računa da prodajalcu pisno izjavo, da bo kupljene proizvode uporabljal izključno za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena zakona oziroma za namene, za katere jih lahko nabavlja po znižani davčni stopnji. Skladno s 4. točko prvega odstavka 7. člena zakona pa je obveznost prodajalca, da na račun o prodaji proizvodov vpiše klavzulo, da so bili proizvodi prodani brez obračunanega davka od prometa proizvodov oziroma po znižani davčni stopnji na podlagi pisne izjave kupca. Tožnica na izdanem računu ni vpisala klavzule, da so bili proizvodi na podlagi kupčeve izjave prodani brez obračunanega davka oziroma z davkom, obračunanim po znižani davčni stopnji. Ker so računi knjigovodske listine davčnega zavezanca, na podlagi katerih se evidentira opravljeni promet, in ker so lahko podlaga za pravilen obračun davka le pravilno vodene in popolne knjigovodske listine, je po presoji tožene stranke odločitev prvostopnega organa, ki je tožnici naknadno odmeril davek od prometa proizvodov po predpisanih tarifnih številkah in davčnih stopnjah pravilna.

Tožeča stranka izpodbija odločbo iz vseh razlogov po določbah Zakona o upravnem sporu in zaradi kršitev določil Ustave R Slovenije in vztraja pri pritožbenih navedbah. Tožena stranka zmotno meni, da niso bili podani pogoji iz 6. in 7. člena ZPD zaradi česar je napačno uporabila materialno pravo. Tako tožeča stranka kot njen kupec, družba AAA d.o.o. sta izpolnjevala vse zakonske pogoje za prodajo blaga brez davka od prometa proizvodov. V zadevi ne gre za izogibanje obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov temveč gre le za formalno pravno pomanjkljivost izpolnjevanja poslovnih listin, izdajanja pomanjkljivih računov, s čemer pa ni ogrožena obveznost plačevanja prometnega davka. Tožeča stranka meni, da bi ji davčni organ moral naložiti ukrep odprave pomanjkljivosti pri izdaji računov, saj iz dokumentacije izhaja, da obveznost obračunavanja davka od prometa proizvodov nesporno prevzemajo in opravljajo kupci pri prodaji končnim potrošnikom. S tem, ko so tudi kupci obračunali in plačali davek od prometa proizvodov za predmetno blago pa je prišlo do dvakratne obdavčitve istega proizvoda, kar pa nedvomno ni bila volja zakonodajalca. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in zavrača tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa z dopisom z dne 4. 2. 2002 priglasilo svojo udeležbo v postopku.

Tožba ni utemeljena.

ZPD v 4. členu določa, da se davek od prometa proizvodov plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme. Nadalje ZPD v 5. členu določa, da se za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo šteje vsaka prodaja proizvodov in opreme, če ni v tem zakonu drugače določeno. Po določbah ZPD je torej plačilo prometnega davka ob prodaji proizvodov pravilo, če pa se uveljavlja oprostitev plačila prometnega davka kot izjema od tega pravila, je potrebno pri tem ravnati natančno tako, kot določa ZPD. Na podlagi 6. člena ZPD se za promet proizvodov, ki ni namenjen za končno potrošnjo med drugim šteje prodaja proizvodov - reprodukcijskega materiala pravni osebi ali zasebniku, registriranemu za opravljanje dejavnosti ter kmetu za opravljanje kmetijske dejavnosti (2. točka 6. člena ZPD). Proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz, smejo prodajati proizvode brez obračunanega prometnega davka kupcem iz 6. člena le pod pogoji, ki jih določa ZPD v 7. členu. Po določbi tega člena se proizvodi lahko prodajajo na tak način le na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina proizvodov ob obvezni izdaji računa in brezgotovinskem plačilu, kupec pa mora pred prevzemom proizvodov oziroma pred izdajo računa prodajalcu dati pisno izjavo s predpisano vsebino, da bo kupljene proizvode uporabljal za namene, določene v 6. členu ZPD. Prodajalec mora hraniti od kupca prejeto izjavo in kopijo računa kot knjigovodsko dokumentacijo. Če pogoji iz 7. člena ZPD, ki omogočajo izjemo od splošnega pravila obveznega plačila prometnega davka niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav bi iz drugih okoliščin lahko izhajalo, da morda le ne gre za prodajo končnemu potrošniku. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz upravnih spisov, da tožeča stranka pri svojem poslovanju ni zagotovila in izkazala izpolnjevanje vseh v ZPD določenih formalnih pogojev za prodajo brez plačila prometnega davka, zato tudi po presoji sodišča ne more uspeti z ugovori, da ne gre za izogibanje obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov temveč le za formalno pravno pomanjkljivost. V zvezi s tožbeno navedbo, da obveznost obračunavanja davka od proizvodov prevzemajo in opravljajo kupci pri prodaji končnim potrošnikom in da je tako prišlo do dvojne obdavčitve istega proizvoda sodišče ugotavlja, da taka situacija ne bi mogla nastati, če bi tožnica pri svojem poslovanju ravnala v skladu s prej navedenimi določbami ZPD, samo z navajanjem možnosti dvojnega obdavčenja pa se ne more rešiti obveznosti plačila prometnega davka. Tožničine tožbene navedbe glede kršitve Ustave RS pa so zgolj pavšalne in neizkazane.

Glede na povedano tožbenih navedb tožnice ni bilo mogoče upoštevati, zato je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.