Jedro

Po oceni sodišča sklicevanje na pavšalne prispevke in na Uradne liste RS brez posebne ugotovitvene odločbe o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku kot izvršilnega naslova, ki je definiran po 1. odstavku 44. člena ZDavP (oziroma odločbe o odmeri davka ali davčnega obračuna), pomeni, da sklep o prisilni izterjavi nima izvršilnega naslova z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kar je njegova obligatorna sestavina.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije št... z dne 13. 2. 2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B, št... z dne 17. 9. 2001, s katerim je organ prve stopnje v ponovnem postopku uvedel postopek prisilne izterjave dolga zaradi neporavnanih obveznosti v višini 88.880,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti v višini 44.606,70 SIT in stroškov sklepa o prisilni izterjavi v višini 1.000,00 SIT iz osebnih prejemkov tožnika. V obrazložitvi se sklicuje na določbe 40. in 42. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju ZDavP). Davčni organ uvede postopek prisilne izterjave zoper dolžnika, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Sklicuje se na 43. člen ZDavP glede obveznih sestavin sklepa o prisilni izterjavi ter 44. člen navedenega zakona, po katerem je izvršilni naslov za izterjavo davčnih obveznosti odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov. Če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, je izvršilni naslov tudi seznam zaostalih obveznosti, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. V seznamu zaostalih obveznosti mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, datum izvršljivosti ter višina dolga in zamudnih obresti, po podatkih kartice dolžnika. Tožena stranka se strinja z odločitvijo organa prve stopnje kot pravilno. Pojasni, da se od pritožnika izterjuje dolg, kot izhaja iz seznama zaostalih obveznosti št... z dne 14. 9. 2001, ki je kot izvršilni naslov naveden v izpodbijanem sklepu in je njegov sestavni del. V seznamu zaostalih obveznosti so za vsako vrsto obveznosti navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti posameznih izvršilnih naslovov, višina dolga in obresti. Prvostopni organ je iz dokumentacije ugotovil, da pritožnik ni poravnal svojih obveznosti, ki so postale s potekom roka za plačilo izvršljive, sklep o prisilni izterjavi dolga pa izdan na podlagi seznama zaostalih obveznosti št... z dne 14. 9. 2001, tako sestavljen seznam zaostalih obveznosti pa je izvršilni naslov po 44. členu ZDavP. V spisu pa se nahaja tudi obračun zakonitih zamudnih obresti, iz katerega je razvidna stopnja obrestne mere, znesek glavnice, obdobje, za katerega so obresti obračunane, in višina obresti, kar vse omogoča tožniku preizkus višine dolga. Tožnikov ugovor glede obravnavanja njegovih pravic in obveznosti v okviru s.p. pa zavrne na podlagi 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 do 45/01, v nadaljevanju ZGD), po katerem je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in skladno s 1. odstavkom 5. člena ZGD odgovarja podjetnik za svojo obveznost z vsem svojim premoženjem.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zoper tisti del odločbe, ki vsebuje izrek o obstoju davčne obveznosti na osnovi seznama zaostalih obveznosti kot sekundarnega izvršilnega naslova in brez ugotavljanja dejanskega obstoja primarnega izvršilnega naslova, nujnega za nastanek davčne obveznosti in njeno izterjavo. Izpodbijana odločba v obrazložitvi ne vključuje obravnavanja dejstva o zmotnem ali nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, vezanega na obstoj primarnega izvršilnega naslova. Nepojasnjeno je, zakaj tožena stranka pritožbo zavrača brez obstoja primarnega izvršilnega naslova, izkazanega v skladu z določili 44. člena ZDavP, zato je tudi seznam zaostalih obveznosti ničen. Tožniku ni bila predstavljena še nobena listina oziroma dokument iz naslova 44. člena ZDavP, da bi tako bil dokumentirano izkazan primarni temelj za nastanek zadevne davčne obveznosti. Odškodninski zahtevek, ki ga je navedel, je tožena stranka nepravilno navedla in znaša 15.500.000,00 SIT ter izhaja iz dejstev, ki jih je toženi stranki posredoval v okviru svojih dopisov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali sklep o prisilni izterjavi, ki ga je izdal davčni organ po 40.členu ZDavP, vsebuje izvršilni naslov, ki ga mora po 2. alineji 1. odstavka 43. člena ZDavP vsebovati sklep o prisilni izterjavi. Po 44. členu ZDavP je izvršilni naslov odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati oziroma ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov. Izvršilni naslov je lahko po 2. odstavku 44. člena ZDavP tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih izvršilnih naslovov. Seznam zaostalih obveznosti sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. ZDavP določa v 3. odstavku 44. člena obligatorne sestavine seznama zaostalih obveznosti in sicer mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, datum izvršljivosti ter višina dolga in zamudnih obresti po podatkih kartice dolžnika. Sodišče ne more pritrditi toženi stranki, da je iz seznama zaostalih obveznosti, ki se nahaja v upravnem spisu in ki se nanj tožena stranka sklicuje kot na pravilnega, razvidno, da bi bil za vsako vrsto obveznosti naveden tudi izvršilni naslov, torej, da so navedene ali odločba o odmeri davka, davčni obračun ali ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno plačanem davku, kar predstavlja po 1. odstavku 44. člena ZDavP izvršilni naslov. Iz seznama zaostalih obveznosti dolžnika, št... z dne 14. 9. 2001, ki se nahaja v upravnih spisih in ki se nanj sklicuje tožena stranka, je razvidno, da se pod rubriko, kjer naj bi bili navedeni izvršilni naslovi, tožena stranka sklicuje na pavšalne prispevke pokojninskega invalidskega zavarovanja s citiranjem Uradnih listov Republike Slovenije in mesecev od julij 1997 do julija 2001. Po oceni sodišča sklicevanje na pavšalne prispevke in na Uradne liste RS brez posebne ugotovitvene odločbe o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku kot izvršilnega naslova, ki je definiran po 1. odstavku 44. člena ZDavP (oziroma odločbe o odmeri davka ali davčnega obračuna), pomeni, da sklep o prisilni izterjavi nima izvršilnega naslova z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kar je njegova obligatorna sestavina. Sklicevanje na pavšalne prispevke z navajanjem Uradnih listov Republike Slovenije ne more nadomestiti izvršilnega naslova po 1. odstavku 44. člena ZDavP, četudi gre za izdajo sklepa o prisilni izterjavi na podlagi seznama zaostalih obveznosti, saj mora biti tudi v tem primeru za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, poleg ostalih sestavin, kot so datum izvršljivosti ter višine dolga in zamudnih obresti, po podatkih kartice dolžnika (3. odstavek 44.člena ZDavP). Po povedanem se sodišče strinja s tožečo stranko, da sklep o prisilni izterjavi, ki ga je izdal davčni organ, ne vsebuje izvršilnega naslova, ter je zato izpodbijana odločba nezakonita. Glede zneska 15.500.000,00 SIT, ki naj bi izhajal iz dejstev, ki jih je tožnik posredoval toženi stranki, pa se sodišče ni opredelilo, saj v kolikor je to adhezijski zahtevek, ni predmet tega postopka oziroma je preuranjen.

Ker so bila po povedanem v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, dejansko stanje pa tudi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.